Srbski samostani z Beogradom

Po zajtrku bomo na Dedinju obiskali palači kraljevske dinastije Karadžordžević: Kraljevski in Beli dvor, ter dvorno kapelo. Kraljevski dvor je začel leta 1924 graditi jugoslovanski kralj Aleksander Karadžordžević za svojo poletno rezidenco. Kasneje se je za svoje tri sinove odločil zgraditi še Beli dvor, vendar pa ga zaradi prezgodnje smrti (atentat v Marseillu 1934) ni dočakal - palačo je dokončal njegov bratranec, regent Pavle. Leta 1945 je kraljevski kompleks na Dedinju prešel v roke nove Jugoslavije in dvori so postali ena izmed mnogih Titovih rezidenc. Šele leta 2002 so bili vrnjeni kraljevi družini in danes tukaj živi vnuk kralja Aleksandra - kronski princ oz. prestolonaslednik Aleksander II. z družino. Prosto na Terazijah za kosilo po želji, nato pa popoldne vožnja na Avalo, kjer si bomo ogledali spomenik neznanemu junaku, zgrajenega v letih med 1934 in 1938 po načrtih kiparja Ivana Meštrovića. Vrnitev v Beograd ter večerja v tipični srbski restavraciji v bohemski četrti Skadarlija. Vrnitev v hotel in nočitev.

Zajtrk. Vožnja v Smederevo. Zgodovinsko mesto ob Donavi je zraslo na ostankih antičnega naselja. Ogled mogočne trdnjave, ki jo je na bregu Donave v 2. četrtini 15. stoletja zgradil despot Juraj Branković (oče grofice Katarine, žene Ulrika Celjskega). Mnogo let je kljubovala turškim napadom in sodi med najbolje ohranjene evropske utrdbe tega obdobja. Vožnja proti jugu, kjer bomo obiskali Pokajnico, leseno cerkev z začetka 19. stol. Zgradil jo je knez Vujica Vulićević v znak kesanja sodelovanja pri umoru svojega botra, slavnega Jurija Karadžordža. Sledi ogled samostana Manasija iz 15. stol. Cerkev sv. Trojice je obdana z mogočnim obzidjem z enajstimi stolpi. Samostan s svojo arhitekturo in freskami sodi med najpomembnejše spomenike srednjeveške Srbije. Sledi obisk samostana Ravanica, nekoč močno utrjene »zadužbine« kneza Lazarja Hrebeljanovića, legendarnega junaka kosovske bitke. Samostan s cerkvijo Vnebohoda je je bil zgrajen v letih pred kosovsko bitko (1389). Razgibano črtasto pročelje iz belega kamna in opeke. Vožnja v hotel, večerja in nočitev.

Zajtrk. V Kruševcu si bomo ogledali cerkvico Lazarico, "zadužbino" kneza Lazarja. Lazarica je ena izmed prvih zgradb moravske šole in je služila za vzor številnim drugim cerkvam. Vožnja do samostana Kalenić ob vznožju Gledićkih planin. Zgradili so ga v začetku 15. stol. Zunanjost cerkve je slikovito okrašena z vodoravnimi venci in pilastri ter stebrički, v notranjosti pa z odličnimi freskami. Samostan sodi v sam vrh moravske umetnostne šole. Nadaljevanje poti do samostana Ljubostinja, ki je "zadužbina" kneginje Milice, vdove kneza Lazarja. Postavili so ga konec 14. stol., freske pa so iz 15. stol. in je eden najpomembnejših spomenikov moravske šole. Sledi vožnja po Dolini kraljev po dolini rek Ibra in Raške. Obiskali bomo samostan Žiča, ki ga je v začetku 13. stol. dal zgraditi prvi srbski kralj Štefan Prvovenčani. Samostan je bil prvi srbske sedež patriarhije. V cerkvi je bilo kronanih sedem srbskih kraljev, z umetnostnega vidika pa sodi v raško šolo, t. j. v prvo umetnostno obdobje srednjeveške Srbije. Za zadnjega smo prihranili slavno Studenico, samostan, ki je najbogatejši in najpopolnejši izmed vseh. Konec 12. stol. ga je začel graditi Štefan Nemanja, ustanovitelj dinastije Nemanjičev ter si ga izbral za grobnico. Studenica je bila ves srednji vek najpomembnejše cerkveno in kulturno žarišče Srbije. Samostan, ki je skozi stoletja ostal nepoškodovan, je ena sama velika zakladnica srednjeveške umetnosti. Vožnja v hotel, večerja in nočitev.