Kratek skok z letalom (no, za Avstralce je 3 urni polet kratek skok) in že smo se znašli v tako imenovanem rdečem centru Avstralije. Zakaj tako ime? Hja, ker je v geografskem centru in ker gre za puščavo, kjer se železov oksid v pesku in skalah, pod razbeljenim soncem, sveti živo rdeče.
Seveda vsak pozna Uluru, kot Ayersovo skalo imenujejo avstralski staroselci, toda razen tega spektakularnega monolita puščava skriva še številne druge, manj poznane skrivnosti. Tako rastlin kot živali tu ne manjka. Kenguruji, kuščarji, puščavske miške in celo kamele. Slednje so sicer uvozili iz Azije in Afrike, da bi pomagale pri gradnji železniške proge, potem pa so jih izpustili in kamele so se hitro razmnožile in je tam zdaj največja čreda divjih kamel na svetu. Postale so že prava nadloga in avstralska vlada se trudi, da bi njihovo število zmanjšala. Kengurujev tu sicer živih nismo videli, so nam jih pa postregli za večerjo v hotelu. Meso, pečeno po angleško, je bilo mehko in okusno, kot kaka pusta govedina. Videli smo tudi bazo-muzej letalskih zdravnikov, ki se trudijo skrbeti za prebivalce goličavja, saj ti včasih živijo cel dan vožnje stran od najbližje bolnice. Kako je pa potekalo življenje prvih pionirjev, ki so ustanovili Alice Springs, smo videli v muzeju telegrafske postaje. Mesto je namreč nastalo kot postaja, kjer so pretipkavali telegrafska sporočila med Sydneyem in Londonom in duh teh pionirjev je v mestu še vedno prisoten. Seveda smo spili tudi pivo v kultnem baru Bojangles, ki spominja na stare saloone divjega zahoda, a na tipični "Aussie" način.
Lepo pozdrav od tam spodaj.
Piše: A G