domov
- FAQ
VIRTUALNI
KATALOGI


POTOVANJA
POČITNICE
ROMANJA
KRIŽARJENJA
LETALSKE KARTE
Slike

ARMENIJA in GRUZIJA

Ajda Šter, 10.06.2019
Barev ali gamarjoba!

Naj bo pozdrav armenski ali gruzijski, oba smo si zapomnili in v obeh državah smo se imeli prečudovito. Presenetilo nas je prav vse. Neizmerna lepota krajev, ki smo jih obiskali, izvrstna lokalna kulinarika in predvsem gostoljubje domačinov.

Že ob prihodu v Yerevan nas je pozdravil mogočni Ararat, biblična gora, ki se dviga nad armensko prestolnico in presune vsakogar. Obiskovali smo armenske cerkve in spomenike predkrščanskega obdobja, imeli mašo v katoliških cerkvah v Yerevanu, se navdušili nad armensko arhitekturo in neskončnimi zelenicami… Yerevan nam je bil še posebej všeč s svojim velemestnim vzdušjem, živahnimi ulicami in ravno pravšnjo mero drugačnosti, da je bilo vse zanimivo.

Proti Gruziji smo se odpravili mimo slikovitega jezera Sevan in skozi dramatično pokrajino Lori, kjer so nas presenetila prazna naselja in tovarne. Prestolnica Gruzije, Tbilisi, nas je že prvi večer navdušil, saj smo bili nastanjeni prav ob robu starega mesta in večerni pogledi na to starodavno mesto so bili enostavno neverjetni. En dan smo hodili po Tbilisiju in ga dodobra spoznali, drugi dan v Gruziji smo se odpravili na zahod, v najbolj sveto mesto za Gruzijce ter po dolini vse do zanimivega v skalo vklesanega mesta.

Vsak večer smo pokušali lokalne specialitete, ki jih kar ni zmanjkalo! Še celo kozaki so nam zaplesali in mi smo se jim seveda pridružili z našo Golico! Zadnji dan v Gruziji smo seveda pokusili tudi gruzijsko vino in še malo bolje spoznali gruzijsko podeželje. Skratka, bilo je nepozabno. Doživeti in polni dnevi na romanju, ki jih je dopolnilo duhovno vodstvo G. Branka Cestnika, so kar prehitro minili!

TURČIJA

Ajda Šter, 20.03.2019
Bilo je ponedeljkovo jutro, ko smo se srečali na ljubljanskem letališču in poleteli v največje turško mesto, Istanbul. Istanbul nas je pozdravil z večno gnečo, tudi na letališču, a kaj bi to, dobre volje nam ni primanjkovalo. Že prvo popoldne smo raziskali del tega velikega mesta in nadaljevali naslednji dan, ko nas je popolnoma osupnila mogočna Hagia Sophia. Sploh pa se nismo mogli načuditi večno rastočemu mestu, za katerega se zdi, da je neskončno. Pomahali smo Evropi v slovo in se zapodili proti Aziji. Pokušali smo prve turške čajčke, kavice, okusne jedi in naše najljubše, turške lešnike. Antiko smo spoznavali v Pergamonu, od koder izvira pergament, Smyrni, od koder je bil doma Homer, Efesu, ki se ponaša z najlepšimi ostanki ter v Hierapolisu, kjer stoji eno najlepših antičnih gledališč. Vmes smo klepetali s prijaznimi Turki, imeli maše na prelepih lokacijah, govorili o pomembnih življenjskih temah in uživali v druženju. Navdušila nas je neverjetno lepa Turkizna obala z neskončnimi samotnimi zalivčki in kakor imenu pritiče, prav zares turkiznim morjem. Tam bi kar ostali, pogreli morje za nekaj stopinj in podaljšali našo pot za nekaj dni. V današnjih Demrah smo spoznali zgodbo o Miklavžu, ki je prav od tam doma, a kraj se je v njegovih časih imenoval Myra. V Antalyi smo se že znali dobro pogajati s prodajalci, a veliko bolj so nas zanimale turške veleblagovnice, znane po kvalitetnih izdelkih in ugodnih cenah. Večeri so bili skorajda prekratki. Iz morja smo zagrizli v hribe in se podali proti Centralni Anatoliji, kjer je nadmorska višina nad 1000 m in je zrak hladen, a razgled jasen. Konya nas je pričakala z zgodbo o Mevlani, ki je najbolj poudarjal, kako pomembna je ljubezen, ljubezen do vsega, življenja, ljudi… Tam smo imeli tudi mašo, ki je ne bomo pozabili, saj so se nam pridružili tudi tam stanujoči kristjani in bilo je zares lepo, neopisljivo. Kapadokija nas je pozdravila z nizkimi temperaturami, a pri toliko lepotah smo tudi na mraz hitro pozabili. Navdušile so nas doline, polne pravljičnih oblik narave in majhnih, prijetnih vasic, kjer smo dobesedno pozabili na čas in se prepustili trenutku. Zrak je bil tako čist, da smo videli kar nekaj zelo oddaljenih visokih gora in razgled od zgoraj na kapadokske dolinice je bil enostavno osupljiv. Predzadnji dan romanja smo potovali v prestolnico Turčije, Ankaro in na poti zrli še v neskončno slano jezero. V Ankari smo obiskali mavzolej največjega moža Turčije, Atatürka in se čudili, kako mu je uspelo v dobrih 15 letih povsem reformirati nekoč oslabel sultanski imperij, v sodobno Turčijo. Najstarejše zgodovine smo se spomnili v enem najlepših muzejev v Turčiji in se zopet začudili, kako bogato zgodovino ima ta dežela. Še nekaj zadnjih nakupov, še posebej slaščic in že smo bili pri slovenskemu patru Martinu Kmetcu, ki deluje v Sariyeru, naselju, ki je del Istanbula. Hvaležni smo mu za izvrstno pogostitev in neskončno prijaznost. Hvaležni smo tudi našemu duhovnemu vodji, Robertu Friškovcu, ki nam je vsem prižgal iskrice v očeh in nas dan na dan spodbujal, da se zavemo najpomembnejšega v življenju ter nam strokovno predstavil življenje in delovanje Sv. Pavla.
Slike

SVETA DEŽELA

Ajda Šter, 25.10.2018
Tokratno romanje v Sveto deželo smo začeli pozno v nedeljo zvečer. Namesto, da bi bili utrujeni, smo bili dobro razpoloženi in se veselili poti.

Polni novega navdiha smo let prespali in že smo se znašli v drugačnem svetu Tel Aviva. Prva maša pri cerkvi sv. Petra in sprehod po ozkih ulicah Jaffe k hiši strojarja Simona, kjer je nekaj dni preživel apostol Peter. Še prečkanje »meje« med Izraelom in Palestino, povsem normalen dan v Sveti deželi. Naš hotel na območju Palestinske samouprave nas je prijazno sprejel z izdatnimi zalogami okusne hrane in kar naenkrat smo začutili utrujenost. Ja, šele takrat.

Drugi dan in sonce je vzšlo nad Betlehemom. V hotelu je kar vrvelo od navdušenja mnogih skupin romarjev, ki so vsi po vrsti, tako kot mi, komaj čakali, da se dan začne. Kratka vožnja, nekaj hoje navkreber in znašli smo se pred baziliko Jezusovega rojstva. Najprej maša v votlini Jožefovih sanj tik ob votlini rojstva in potem čakanje na obisk same votline, ki je minilo hitreje, kot bi mignil ob pripovedovanju g. Francija. Izvedeli smo toliko, da smo komaj ponotranjili čisto vse informacije. In tisto vzdušje ob čakanju, toliko različnih narodov, vsi z istim ciljem: dotakniti se srebrne zvezde na kraju Jezusovega rojstva. Lepo. Nadaljevali smo s krajšo vožnjo v Ein Karem, kjer smo uživali spokojno vzdušje manjšega naselja ter obiskali romarsko cerkev Marijinega obiskanja ter cerkev rojstva Janeza Krstnika. V Betlehemu smo se poskusili prestaviti v času več kot 2000 let nazaj na Pastirskih poljanah, od koder se odpira čudovit razgled na Betlehem in okolico. Težko si je predstavljati, kako je bilo nekoč, ko ni bilo vseh sodobnih zgradb in ko so se tu pasle črede ovac in se je slišalo angelsko petje.

Tretji dan je bil najbolj intenziven, saj smo ves čas hodili in obiskovali čudovite lokacije v Jeruzalemu. Začeli smo pri cerkvi Jezusovega vnebohoda na Oljski gori, nadaljevali pri cerkvi Pater Noster (Oče naš), imeli mašo na izjemnem razglednem kraju v cerkvi Dominus Flevit (Gospod je jokal). Od tam se nam je odprl znameniti pogled na Jeruzalem. V stari del mesta smo vstopili skozi Levja vrata ter najprej obiskali cerkev Sv. Ane ter kopeli Bethesda. Nadaljevali smo po ozkih ulicah Vie Dolorose v Jeruzalemu ter se ustavljali na postajah križevega pota. Srečevali smo mnogo drugih romarjev. Sonce je sijalo, bilo je toplo in ni šlo brez obveznega postanka na falaflu ter sveži limonadi. Še cerkev Božjega groba, kjer smo se zlili z nepregledno množico in za konec čudovitega dne še Zid objokovanja. Najbolj svet judovski kraj, kjer smo se od blizu spoznali z judovstvom.

Četrti dan smo začeli na krščanskem Sionu, si ogledali dvorano Zadnje večerje ter cerkev Marijinega zaspanja. Močan vtis je na nas naredila cerkev Gallicanto, cerkev petelinjega petja in Petrovega zatajitve Jezusa. Tam so tudi votline (cisterne), kjer je bil zaprt Jezus. Izjemen kraj, izjemne zgodbe, še več prelepih razgledov. Skozi Sionska vrata smo vstopili v stari Jeruzalem, se sprehodili čez Armensko četrt, postali pri cerkvi Sv. Jakoba ter si pri Jaffskih vratih vzeli nekaj prostega časa za raziskovanje ozkih uličic, polnih trgovin. Pozno popoldan smo obiskali Yad Vashem, judovski spomenik holokavstu, ki je na vse naredil vtis. Saj to je izjemen kraj, ki razčleni holokavst v nepredstavljive podrobnosti. Pretresle so nas zgodbe, ki smo jih morda že slišali, a tu ponovno začutili.

Peti dan smo začeli v Betaniji in se spomnili Jezusove obuditve Lazarja ter srečanj z Marto in Marijo in zatem nadaljevali v smeri proti Mrtvemu morju. Ustavili smo se na točki 0 m nadmorske višine sredi čiste puščave in se še spuščali do Jerihe, enega najstarejših mest na svetu. Pod goro Quarantal (Jezusovih skušnjav) smo nakupili smo kozmetike z zdravilno glino Mrtvega morja ter okusne lokalne dateljne. Privoščili smo si lokalne banane in kavico pri razvalinah tega starega mesta. Ustavili smo se ob reki Jordan, na kraju Jezusovega krsta, v reki smo namočili noge ter si poškropili obraz. Najbolj vroče je bilo v Qumranu, kjer so našli znamenite starodavne zvitke z zapisi. Na koncu smo si privoščili še koktelje v najnižje ležečem baru na svetu, na -420 m! Seveda smo tudi poskusili »plavati« v Mrtvem morju. To pa res ni kar tako! Prav prilegel se je bolj sproščen dan in nasmejani smo se vrnili v Betlehem.

Šesti dan smo se poslovili od Betlehema in se zapeljali proti sredozemski obali Izraela, vse do ostankov antične Cezareje, kjer smo se spomnili mnogih pomembnih preteklih dogodkov in uživali obmorsko vzdušje. Nadaljevali smo v slikovito pristanišče Haifa ter obiskali karmeličanski samostan in cerkev Stella Maris, kjer je tudi votlina preroka Elije. Navdušili so nas tudi čudovito urejeni Bahajski vrtovi in že smo potovali proti Nazaretu. V Nazaretu smo si pogledali Marijin vodnjak ter imeli mašo v cerkvi Marijinega oznanjenja. Kako neverjetna lokacija. Nepozabno! Tudi cerkev Sv. Jožefa, kjer je živela sv. družina, smo obiskali in že smo se vozili proti Galilejskemu morju, na obali katerega smo tudi prespali. Na -200 m nadmorske višine!

Sedmi dan smo obiskovali mnoge znamenite lokacije ob Galilejskemu morju. Cerkev Petrovega primata – Tabgho, cerkev pomnožitve kruha, ostanke nekdaj slavnega mesta Kafarnaum, kjer je deloval tudi Jezus. Mašo smo imeli na Gori blagrov. Prav takrat je deževalo, a le za čas naše maše, ko smo bili varno na suhem. Prav vse nas je navdahnil razgledni kraj in čudovito rastlinje … Po Galilejskem morju smo se zapeljali tudi s tipično leseno ladjico in si predstavljali, kako je bilo nekoč… Zatem smo uživali ob Petrovi ribi za kosilo, popoldan pa obiskali še Kano Galilejsko, kjer je Jezus storil prvi čudež.

Osmi dan smo se začeli vračati proti letališču v Tel Avivu in prav vsi smo bili istega mnenja. Imeli smo občutek, da smo skupaj preživeli mnogo več, kot le osem dni. Toliko se je zgodilo in z vsemi zgodbami bi lahko polnili knjige. Poleg neverjetne vsebine smo stkali tudi prijateljske vezi. Si pomagali, ko je bilo potrebno, se spodbujali, ko je bilo naporno, skupaj nazdravljali pri Poljaku v Betlehemu v prijetnih večerih. Pokušali smo lokalne specialitete, se nekako znašli pri plačevanju s tremi valutami, se trudili pozdravljati v lokalnih jezikih. Nagovorile so nas pridige g. Francija Petriča, ki nam je vedno dal misliti in nas znal tudi nasmejati. Hvaležni smo mu za izjemno vodstvo, zvrhan koš pomembnih informacij, iskrenost ter toplino in prijaznost.

Ajda Šter
Slike

TURČIJA

Ajda Šter, 06.10.2018
Dežela, ki ima na zalogi neskončno lepot, nas je ponovno navdušila! Romanje po Zahodni Turčiji smo začeli v velikanskem Istanbulu, kjer se živahen vsakdan prepleta z neverjetnimi spomeniki burne in pestre zgodovine. Že prvi dan smo mesto dobro spoznali, saj smo se odpravili na dolg, a zanimiv in nepozaben sprehod skozi najbolj živahne predele.

Drugi dan v Turčiji nas je prevzela mogočna Hagia Sophia, neizpodbitno najbolj markantna stavba v Istanbulu. Kar težko smo verjeli, da je bila zgrajena v 6. stoletju n.št. V Istanbulu smo občudovali še antični hipodrom ter Modro mošejo, zatem pa se zapeljali preko mesta, ki se enostavno ne konča, v Azijo. Naslednja postojanka je bil Iznik, središče keramike in nekdanja Nicaea, kjer je potekal tudi prvi med Ekumenskimi koncili. Iznik smo si zapomnili tudi po čudovitem sončnem zahodu in prostranem Izniškem jezeru.

Tretji dan na poti smo pričeli spoznavati antiko med ostanki antičnega Pergamona, kjer so izumili pergament. Všeč nam je bilo tudi antično zdravilišče, kjer je zdravil Galen in občudovali smo mogočno Rdečo baziliko, kjer je bila nekoč ena od sedmih cerkva razodetja. Milijonski Izmir je bil naslednja postojanka in tam smo raziskovali tudi ostanke antične Smyrne, med katerimi je izstopala zares velika antična tržnica, agora. Od Smyrne smo nadaljevali v Seldzuk, kjer stojijo ostanki cerkve Sv. Janeza, ki je tukaj nekoč bil tudi pokopan. Sledila je maša na čudoviti lokaciji, blizu hiške, kjer naj bi Jezusova mati Marija preživela svoja zadnja leta življenja. Presunila nas je zgodba o najdbi hiške in uživali smo izjemno romarsko vzdušje. V že tako pestrem dnevu smo se sprehodili še skozi čudovite ostanke antičnega Efesa, kjer nam je bila najbolj všeč knjižnica. Spoznavanje antike smo zaokrožili v antičnem Hierapolisu nad »bombažnim gradom«, Pamukkalami. Hierapolis si bomo vsekakor zapomnili po dolgi glavni ulici, izjemno veliki nekropoli ter čudovitem gledališču. Seveda smo preizkusili tudi termalno vodo, ki teče izpod hriba in polna magnezija ustvarja bele kapnike, kaskade, bazenčke, ki so danes svetovno znano naravno čudo. Obiskali smo tudi cerkev Sv. Nikolaja, priljubljen romarski kraj in klepetali o obdarovanju ter od kod izvira.

Na poti proti letoviški Antalyi smo si privoščili tudi postanek ob morju ter se s skokom v toplo in kristalno čisto vodo v stilu poslovili od poletja. Iz Antalye nas je pot vodila preko gorovja Taurus na centralno planoto Turčije z nadmorsko višino okrog 1000 m. V Konyi smo obiskali čudovito cerkev Sv. Pavla, ki je večkrat potoval skozi mnogo krajev današnje Turčije in zavzeto govoril o krščanstvu. Tudi islamski mistik Mevlana, ki je živel v Konyi, nas je navdušil s svojimi načeli in priporočili. Dramatična nevihta nas je pospremila v »lunino deželo«, Kapadokijo.

V Kapadokiji smo uživali v neskončno lepih razgledih na neverjetne stvaritve narave, obiskali v skalo vklesane cerkvice zgodnjega krščanstva, spoznali podzemna mesta in raziskovali jamska bivališča. Iz Kapadokije smo se odpeljali proti Ankari, kjer smo »spoznali« Atatürka, očeta moderne Turčije. Najbolj je na nas naredil vtis njegov mavzolej, pa tudi tisoče let stare najdbe v Anatolskem muzeju v Ankari so bile izjemno zanimive. Potovanje smo zaključili v Istanbulu, kjer smo pred odhodom domov obiskali še v Istanbulu živečega slovenskega patra Martina Kmetca, ki nas je izjemno gostoljubno sprejel ter nam z veseljem razkazal cerkev, kjer deluje.

Poleg vseh izjemnih lepot, ki smo jih videli, smo uživali tudi v drobnih vsakdanjih stvareh. Pokušali nove jedi, saj je Turčija znana po izvrstni kulinariki. Pili včasih čaj namesto kave, saj je Turčija dežela čaja. Napili smo se soka granatnih jabolk, ki je zdaj v sezoni. Pogajali smo se za cene artiklov na tržnicah, se naučili turško in dobili tudi vsak svoje turško ime. V vseh pogledih je bilo naše romanje navdušujoče in navdihujoče. Velika zahvala za to gre tudi našemu duhovnemu vodji, g. Franciju Petriču, ki nam je razširil obzorje s svojim izjemnim znanjem in nam dal misliti s svojimi pridigami.

Ajda Šter
Slike

FATIMA in PORTUGALSKI CAMINO

Uroš Samardžija, 26.05.2018
Zadnjo nedeljo v maju, ko gre mnogo otrok v Sloveniji in Španiji k prvem obhajilu, smo jo Trudovi romarji na portugalskem caminu preživeli zelo pestro. Iz Viga, največjega mesta španske Galicije, smo se odpeljali na elitni otoček A Toxa, ki je znan po termalnih vrelcih, mineralni vodi, lepih hotelih in po cerkvici, ki je vsa oblečena z Jakobovimi školjkami. Tu smo imeli nedeljsko sveto mašo in začel se je prelep dan. Kupili smo nekaj kozmetike z lokalnimi minerali in odšli na ladjo, ki nas je popeljala med školjčišča, kjer gojijo klapavice, Jakobove školjke pokrovače in ostrige. Na ladji smo se dodobra najedli klapavic in kozic, popili nekaj belega vina in za povrh še kak liker in že smo bili pripravljeni na našo zadnjo etapo na portugalskem Caminu. Skozi zadnje vasice na poti smo prispeli v predmestje Santiaga in po nekaj korakih smo se znašli v živžavu pred slavno Jakobovo katedralo v Komposteli. 
Slike

Lurd, Andora, Barcelona, Zaragoza

Uroš Samardžija, 12.05.2018
Kakšna marijanska pot je za nami! Trudovi romarji smo se potepali od Svete Družine v Barceloni preko Montserrata, kjer nas je pozdravila „Črna Marija“ mimo Marije iz Meritxela, zavetnice Andorre do Lurda. Na koncu smo se vrnili v Španijo preko svetišča Marije iz Torreciudada do prve Marijine cerkve na svetu, Naše Gospe na stebru (Pilar). Vse to v samo šestih dneh. Da ne bi mislili, da smo samo leteli in na hitro fotografirali... To pa ne. Romanje je potekalo kar se da ležerno, umirjeno, brez hitenja. Malo nam je na momente zagodlo vreme ali tehnika, a nismo se dali saj smo za duhovnega vodjo imeli gospoda Boža Rustjo, ki nam je krepil duha z izjemnimi pridigami in duhovnimi mislimi. Kdor pa se odpravi na to romanje, ga Marija spremlja res na skoraj na vsakem koraku. Letošnji dodatek je Zaragoza, ki je izjemno mesto ob veliki španski reki Ebro. Imajo dobesedno dve katedrali. Glavna je posvečena Odrešeniku, gotska/mudejar, izredno zanimiva, lepa in bogata. Druga pa je Naša Gospa na stebru (Pilar), baročna, ogromna, dolga 130 metrov. Po izročilu naj bi prvo cerkev začel na tem mestu graditi že apostol Jakob st.

Lp, Uroš
Slike

CIPER

Uroš Samardžija, 18.03.2018
Vsem, ki skozi okno gledate kako vam pada sneg pri -2, je verjetno žal, da niste odromali z nami na Ciper. Naša lepa skupinica pod duhovnim vodstvom g. Roberta Friškovca se mudi na toplem otoku Cipru. Ta tretji največi otok v Sredozemlju se nahaja čisto blizu južnih obal Turčije in nedaleč od Sirije, Libanona, Izraela in Egipta. Ne čudi, da je sonce sredi marca že precej toplo. Potikamo se po otoku, ki je v neposredni bližini Svete dežele in temu primerno ima izredno bogato preteklost. Tu najdemo kraje, kjer sta hodila apostola Pavel in Barnaba. Tu je Barnabov grob, v Larnaki pa je cerkev svetega Lazarja iz Betanije, ki je tu našel svoj zadnji počitek. Srečujemo se s francoskimi gotskimi katedralami, ki so po turški zasedbi otoka postale mošeje in mnogimi pravoslavnimi cerkvami in samostani Ciprske pravoslavne cerkve. Kmalu se tudi mi vrnemo nazaj v mraz. A nekaj toplega sonca bomo prinesli s seboj v naših srcih, saj smo se s pomočjo Robertovih besed duhovno prenovili.
Slike

FATIMA

Uroš Samardžija, 22.06.2017
Pred dobrim tednom dni smo se vrnili s Trudovega vseslovenskega romanja v Fátimo v počastitev stoletnice Marijinih prikazovanj. Zbralo se je lepo število romarjev iz zelo različnih delov Slovenije, tudi zamejski Slovenci so se nam pridružili. Najzahodnejša evropska država Portugalska nam je Trudovcem zelo domača in tudi v Fátimi smo res domači. Odlična lokacija dobrega hotela, prijazni in ustrežljivi gostitelji. Tokrat smo trikrat spali v Fatimi a vseeno smo uspeli spoznati Lizbono, Tomar, Obidos, Batalho, Alcobaço, Nazaré, najzahodnejši rt Cabo da Roca in Sintro. Opravili smo številne pobožnosti v Fatimi, lepo je bilo. Letos je pravo leto Portugalske in njenih treh F-jev. Fatima (sto let Marijinih prikazovanj), fado (zmaga na evroviziji), fuzbal (evropski prvaki).
Slike

SVETA DEŽELA

Uroš Samardžija, 30.03.2017
V postnem času se je velika skupina Trudovih romarjev odpravila v Sveto deželo. Po svetopisemskih poteh smo se ustavljali v krajih po katerih je nekoč hodil Jezus, od rojstnega kraja Betlehema, kjer smo bili dolgo nastanjeni, vse do Golgote in Galilejskega jezera. Spremljalo nas je skoraj idilično pomladansko vreme in množice drugih romarjev z vseh koncev sveta. Mnogi so morda prišli z mislijo, da so to nemirni in nevarni kraji a smo se hitro navadili na nekaj lokalnih posebnosti in na mejno kontrolo med palestinskim Betlehemom in izraelsko upravo Jeruzalema, kjer so Izraelci postavili visok zid. V deželi vlada mir in kolikor smo sami videli tudi optimizem. Veliko se gradi, vsako leto je prebivalcev več in potrebne so nove soseske. V Jeruzalemu in Betlehemu, pa tudi Nazaretu, je to več kot očitno. Vsako leto je manj »biblične« pokrajine toda sveti kraji ostajajo enako sveti. Prevzemajo nas neverjetna čustva, ko smo na svetopisemskih mestih. Našo pot je duhovno in lokalno vodil izjemni gospod Franci Petrič, ki je na materinski dan, na gori Karmel nad Haifo, obdaroval romarke s cvetjem.
Slike

INDIJA

p. Peter Lavrih, 24.11.2016
Iz Kalkute do Džajpura,
poti ne najde vsaka kura.

Srečo moras pač imeti in v New Delhi še prispeti.
Mavzolej mogulski Tadž Mahal, postavil ga je šah Džahan.
Za Arjumand, tretjo ženo, perzijsko princeso,
ki pri porodu umrla je s štirinajsto deco.

Pot nas čaka še v Goo in Mumbai, nato Dubai, Benetke in še kaj.
Če Bog da, romanje sklenili bomo tam, od koder smo prišli,
to dobro ve vsak sam.

Lep pozdrav iz Indije.
Slike

RUSIJA

Uroš Samardžija, 21.05.2016
Končuje se Trudovo romanje v Rusijo pod duhovnim vodstvom g. upokojenega nadškofa Aljzija Urana. Vračamo se v domovino polni izjemnih vtisov o mogočni slovanski deželi. Rusija je daleč največja država na svetu, razprostira se preko devetih časovnih pasov. Ogledali smo si Moskvo in St. Peterburg. Mogočni Zimski dvorec, Petrov dvorec Peterhof in Katarinino palačo v Carskojem Selu. Pod vodstvom gospoda Urana se je, jasno, veliko pelo. Zapeli smo tudi sredi Kremlja pred katedralo Marijinega vnebovzetja, kjer so kronali ruske carje. Rusija se je v zadnjih desetletjih neverjetno spremenila. V Moskvi so zgradili nekaj najvišjih poslovnih stavb v Evropi. Cerkve žarijo s svojimi na novo pozlačenimi čebulnatimi kupolicami. Tujih gostov, zlasti iz Azije, je zelo veliko. Mesta pa s svojimi bogatimi muzeji vabijo in vabijo. Rusija navdušuje na vsakem koraku. Folklora, književnost, umetnost, duhovnost, Moskovska podzemna železnica, razkošni dvorci, samostani kot je Sergijev Posad. Težko je karkoli izpostaviti, Rusijo enostavno morate videti in doživeti.
Uroš Samardžija
Slike

FATIMA in SANTIAGO

Uroš Samardžija, 18.05.2016
Prispeli smo iz Fatime in za nami še kipec fatimske Marije. Napovedano nam je bilo deževno romanje, a smo z dobro voljo vsak dan razblinili oblake, ki so nas na trenutke blagoslavljali z dežjem. Odlično smo se imeli, saj je bil z nami dušni pastir Robert Friškovec, ki je med vsemi našimi duhovniki še najbolj podoben Jezusu, kot nam ga predstavljajo podobe. V Santiagu smo pri opoldanski romarski maši videli veliko kadilnico, večji del romanja pa smo bili na Portugalskem. V Fatimo se je na "docentno" leto prikazovanj zgrinjala množica romarjev. Mi smo gneči ubežali tik pred zdajci. Fatimo smo doživeli v miru in spokoju. Cerkev Rožnovenske matere božje je prenovljena in zdaj žari v vsem sijaju. Lepo je na Portugalskem. Uroš 
Slike

ARMENIJA

Uroš Samardžija, 01.05.2016
Trudovi romarji smo se srečno vrnili iz Armenije, prve krščanske države, kot ji radi rečejo. Armenija je za naše razmere kar eksotična dežela, saj je se nahaja med državami kot so Gruzija, Azerbajdžan, Turčija in Iran. Armenci so nas navdušili s svojo zelo bogato preteklostjo, kulturo in vero. Že od 301. leta je to krščanski narod, ki večinoma pripada armenski apostolski Cerkvi, del pa armenski katoliški Cerkvi. Obe, ne le katoliška, sledita gregorijanskemu koledarju, zatorej tam nismo znova praznovali Velike noči. V armenski katoliški skupnosti so nas zelo prijetno sprejeli. Škof se je pohvalil, da tudi mi v Sloveniji spadamo v njegovo škofijo, saj se njegovo delovanje razteza na velik del evropskih držav. Armenci imajo veliko diasporo, ki šteje preko deset milijonov Armencev po svetu, medtem ko jih je v sami Armeniji le še okoli tri milijone. Poklonili smo se spominu na žrtve genocida nad Armenci leta 1915 v današnji vzhodni Turčiji. Na to letnico spominjajo številni ulični plakati na vsakem koraku. Obiskali smo veliko lepih srednjeveških samostanov, očaralo pa nas je bogatstvo arhiva in muzeja starih rokopisov Matenadaran. Domov smo prinesli veliko armenskega konjaka, sladkarij v obliki čokoladiranega suhega sadja in še marsikaj. Ob obilnih kosilih smo se ob kozarčku armenskega vina znali tudi poveseliti s kakšno šalo, tako da je romanje kljub nekoliko nenavadno vlažnem vremenu potekalo v veselem vzdušju. Gospod Bogdan Dolenc se je spet izkazal kot duhovit duhovni vodja.
Slike

CIPER

Uroš Samardžija, 03.04.2016
Trudovo romanje na Ciper je v hipu postalo velika uspešnica. Očaral nas je otok v (jugo)vzhodnem Sredozemlju, ki je zelo drugačen od mnogih drugih grških ali italijanskih otokov. Gre za otok tik pred Sveto deželo, kjer so sosede Egipt, Izrael/Palestina, Libanon, Sirija in Turčija. Prav slednja, najbližja, je leta 1974 posegla z vojsko na otoku in ga prepolovila na de facto dve državi. Prehajanje z enega dela v drugi je zadnja leta vse bolj sproščeno in tudi mi smo to občutili kot svojevrsten izziv. "Bakreni" otok je bil zaradi svoje strateške lege vselej zelo pomembna točka trgovskih in vojaških poti in ima izredno bogato preteklost. Nas pa je navdušila tudi njegova krščanska preteklost saj smo našli grob apostola Barnaba, grob svetega Lazarja, ki je poprej znan po tem, da ga je Jezus že enkrat obudil od mrtvih. Našli smo tudi steber, kjer je bil bičan apostol Pavel (v skrajnem spodnjem levem kotu fotografije). K dobrem počutju na Cipru pa je bistveno prispevala topla sredozemska klima, odličen obmorski hotel z dobro hrano in odlično duhovno vodstvo gospoda Janeza Grila s kar štirimi "pomočniki". Še bomo šli!
Slike

SVETA DEŽELA

Andrej Grum, 26.03.2016
Pravi pečat romanju v Sveto deželo daje  obisk Jeruzalema, ki je mitološki kraj za vse tri velike svetovne religije, mozaik narodov in verstev. Že sama delitev mesta na krščanski, muslimanski, židovski in armenski del nam nakazuje pisan kolaž, ki je Jeruzalem. Tam je bil v velikem templju Jezus posvečen, tam je učil pismouke in od tam je izgnal trgovce in menjalce denarja. Toda tega templja tam sedaj ni več, saj so ga Rimljani povsem uničili. Ostal je le zahodni zid platforme, na kateri je stal in tega sedaj Judje imenujejo zid žalovanja. Nad njimi imajo svoje hrame muslimani, tam stojita mošeji Al Aksa in Mošeja na skali. Na tej skali naj bi Abraham hotel žrtvovati Izaka in je sveta tudi za Muslimane, ne le za Žide. Pred vstopom na to ploščad so nas temeljito pregledali in zunaj smo morali pustiti vso versko literaturo, saj se varnostniki bojijo incidentov. Vrhunec obiska Izraela pa je za Kristjane obisk cerkve božjega groba, saj stoji en del prav na Kalvariji, kjer je bil Kristus križan, drugi pa na kraju, kjer so Jezusa položili v grob. Na tem kraju smo se udeležili vsakodnevne procesije Frančiškanov in imeli tudi mašo. Za cerkev skrbijo vse veroizpovedi, tako katoliki, kot pravoslavni pa tudi Armenci, Kopti in Etiopci. Vsi ti duhovniki se tudi gibljejo tam okoli, ter dajejo z zanimivimi in tako različnimi opravami kraju prav poseben čar!
Slike

FATIMA in SANTIAGO

Uroš Samardžija, 26.10.2015
Končano je še eno Trudovo tradicionalno romanje na skrajni zahod Evrope. Fatima in Kompostela, Portugalska in španska Galicija vselej navdušujeta. Tudi tokrat ni bilo drugače. V prvih dneh smo uživali v prelepem toplem, skoraj poletnem vremenu. No, obe romarski središči sta bili bolj deževni, vse ostalo pa je bilo idealno. Doživetij je bilo tako veliko, da je kar težko kakega izpostaviti. Nekateri bodo še dolgo pomnili fatimske večerne procesije z lučkami, drugi spet šviganje težke srebrne kadilnice - botafumeiro - od stropa do stropa prečne ladje Jakobove katedrale v Komposteli. Portugalska mesta so nas razvajala z mnogimi dobrotami kot so slaščice iz lizbonskega Belema, višnjev liker v čokoladnih skledicah v Obidosu, ribe v Aveiru in Nazaréju. Prav posebno doživetje pa je bil obisk školjčišč v Galiciji, kjer smo imeli nedeljsko mašo v cerkvici iz Jakobovih školjk. Za odlično duhovno vodstvo sta skrbela gospoda Maks Ipavec in Miran Kelvišar. Obema velika hvala!
Slike

BARCELONA

Uroš Samardžija, 29.09.2015
Romanje v Barcelono in Lurd je vsako leto eno najlepših Trudovih romanj. Barcelona je sama po sebi takšna lepotica, da človek nikakor ne more ostati ravnodušen. Lurd je enostavno Lurd, več niti ni potrebno dodajati. Barcelono smo odkrivali na več načinov. Mnogi so se z njo srečali prvič. V bližini Barcelone smo poromali na Montserrat, drugo najpomembnejšo romarsko točko v Španiji in katalonsko narodno svetišče, kjer romarje k sebi vabi Črna Marija iz Montserrata. Ta dan smo v Barceloni ravno naleteli na sprevod "Gigantov", ki so glavna atrakcija Barcelone vsako leto na 24. septembra, ko je mestni praznik na čast Mariji usmiljeni dela prost dan. Naslednji dan smo po maši, v osrčju barcelonske katedrale, pri sarkofagu svete Eulalije, spoznavali to čudovito mesto, ki se bohoti z mnogimi lepo ohranjenimi srednjeveškimi cerkvami. Po vrnitvi iz Lurda in Carcassona v Franciji pa nas je čakala še krona našega romanja - cerkev Sveta družina (Sagrada Familia). Sveto družino je zasnoval "božji arhitekt" Antoni Gaudí i Cornet, ki je bil eden najgenijalnejših arhitektov vseh časov. Cerkev se bo gradila še vsaj do stoletnice njegove smrti, leta 2026. Očarala nas je vse. Notranjost prežema nebeška svetloba, ki jo obarvajo vitraži. Zadnjo sveto mašo smo imeli pri arhitektovem grobu v kripti pod glavnim oltarjem. Proces beatifikacije že poteka in "božji arhitekt" bo morda nekoč svetnik. Na romanju so se spletla mnoga nova prijateljstva, vzdušje je bilo enkratno, za kar gre zahvala duhovnemu vodji patru Metodu Benediku. Mir vsem vam. Uroš
Slike

PROVANSA

Uroš Samardžija, 23.06.2015
Trudova skupina romarjev se javlja iz cvetočih polj sivke v Provansi. Po obisku kneževine "mladega" očeta kneza Alberta II. smo iz francoske Azurne obale zašli preko kanjona Verdon v osrčje provansalskih polj sivke. Večina romarjev prihaja iz zreške župnije svetega Egidija ali Tilna in prvi cilj romanja je bil današnji obisk groba tega svetnika iz 7. stoletja v istoimenskem mestecu Saint Gilles. Štajerci, ki so v večini na našem avtobusu, so s seboj vzeli kopico dobrot in vsako popoldne imamo bogat piknik v naravi, kjer hrane in pijače ne zmanjka. Res so zlati. Danes smo se ustavili tudi v francoskem romarskem mestecu Le Puy, jutri pa nas v Torinu čaka slavni prt. Uroš
Slike

ARMENIJA

Tadej Jakopič, 02.06.2015
Romarska pot v Armenijo je bila izredno pestra in bogata. Prva krščanska dežela že od leta 301 uradno vključuje krščanstvo v vsakdanje življenje in delo. S tem letom je postavljen temelj najpomembnejši cerkvi v Ečmiadzin, katere prostor je bil določen iz samih nebes in smo ga doživeli v množici mladih, ki so končali svoje srednješolsko izobraževanje. Prišli so na najbolj pomemben kraj, kjer so ob počastitvi relikvij v zakladnici (sulica, s katero je bil preboden Jezus na križu, kos lesa iz Noetove barke) izrazili zahvalo za uspešno prehojeno pot. Gregor Razsvetitelj (Iluminator), prvi katolikos in zavetnik Armenske Cerkve, je po prestani 13 letni preizkušnji v votlini, po Božji milosti ozdravil kralja Trdata III. Khor Virap je sedaj samostan nad to votlino, kjer smo zrli na Ararat, goro, s katere je prišel Noe po potopu. V mestu Areni, kjer so odkrili najstarejšo vinsko klet, je po izročilu kraj, kjer je Noe zasadil vinsko trto. Tudi sami smo poskusili to vino ter še nekaj drugih dobrot te zemlje. Ostanek antičnega sveta je tempelj Garni ter ostanki kraljeve palače, visoko na skalni pečini starodavnega kanjona. Na poti pa smo imeli še en kanjon, ki je z rdečimi klifi dajal varno zavetje samostanskemu kompleksu Noravank, kjer je na eni od cerkva upodobljen Bog Oče, ki ga drugače niso nikoli upodabljali. V samostanu Sevanavank je posebej pomembna cerkev Dvanajstih apostolov, nekdaj na otoku, ob znižanju gladine drugega najvišje ležečega sladkovodnega jezera - Sevan, pa na polotoku jezera. Jezero je bogato z ribami in tudi mi smo potrdili, da zelo okusnimi. Za bogato bero samostanov in starih cerkva smo obiskali še znameniti Geghard, kjer je bila dolga stoletja ohranjena sulica, s katero je bil na križu preboden Jezus, in jo je po izročilu prinesel apostol sv. Juda Tadej. Ob ruševinah cerkve v Zvartnosu ter ob novozgrajeni cerkvi sv. Gregorja Razsvetitelja (njegove relikvije je iz Neaplja prinesel papež sv. Janez Pavel II.), smo doumeli, kako globoke in močne so krščanske korenine Armenije. Glavno mesto nam je postreglo z rokopisnim muzejem Matenadaran, z bolj pretresljivim razširjenim spominskim centrom ob stoletnici genocida, ter proizvodnjo tako slovečega armenskega konjaka, ki je privilegij do tega imena dobil ob osvojitvi Grand Prixa v Franciji, slavo pa mu je razširil Winston Churchill z redno mesečno pošiljko te pijače, za kar je po jaltski konferenci poskrbel Stalin sam.
Slike

FATIMA-SANTIAGO-LURD

Uroš Samardžija, 12.05.2015
Tu smo, Trudovi romarji iz Fatime potujemo proti severu v naslednjo veliko romarsko središče, v Kompostelo. Na sliki poziramo pred prelepim zakulisjem Porta, čakajoč da nas povabijo v portsko klet na drugi strani reke Douro. Izrazi na obrazih po ogledu (in pokušini) so bili precej bolj prešerni. Še bolj pa po dobri večerji ob reki, kjer smo njihovo nacionalno jed polenovko utapljali v mlado vino vinho verde, ki ga Portugalci veliko pijejo. Na koncu je duhovni vodja, g. Košir ugotavljal, da je vzdušje bolj sindikalno kot romarsko. Jutri pa nas čaka španska Galicija in sveti Jakob v Komposteli.
Slike

CAMINO IN LURD

Uroš Samardžija, 07.05.2015
Uspelo nam je! Trudova romarska odprava, ki se je iz Lurda odpravila preko francoskega St. Jean Pied-de-Porta preko Pirenejev do Rolandovega Roncevallesa v Navarri, je po samo tednu dni uspela osvojiti Kompostelo in konec sveta - Finisterre, kjer so nekoč romarji kot dokaz dobili Jakobovo školjko pokrovačo. Vsak dan je bil po svoje čudovit. V St. Jeanu smo v romarski pisarni prevzeli romarske kredenciale, neke vrste potne liste, kjer zbiraš štampiljke ob poti. Potem smo se štempljali v vsakem kraju ob poti, v cerkvah, prenočiščih in gostilnah ob poti, kjer smo se krepčali večinoma s tintom (rdečim vinom), kako kavo ali viskijem, nekateri s čajem. Obvezno pa smo v kredencial dodali žig. Spoznali smo prelepe kraje in mesta v Navarri, La Rioji, Kastilji in Leónu ter Galiciji. Za nami je množica prvovrstnih znamenitosti, vasice, hribi, doline, vinogradi Rioje in neskončni zeleni oceani pšenice v Kastilji. Vsak dan smo opravili v povprečju 25 km poti v soncu, dežju, vetru, mrazu in kljub temu, da nismo opravili vseh 930 km do Fisterre peš, je občutek božanski. Buen Camino! Uroš S.
Slike

JUŽNA ITALIJA

Tadej Jakopič, 16.03.2015
Na poti romarskega obiskovanja duhovnih in svetnih lepot Južne Italije in Caprija smo razumeli besede nesmrtnega Goetheja, da bi Italija ne bila Italija brez Južne Italije. V zibelki redovništva mogočnega Monte Cassina sv. Benedikta, v svetniško bogatem Neaplju sv. Januarija in sv. Patricije ter rojstnem mestu pizze Margherite, je bilo slutiti, da bo zgodovinski spomin v času ustavljenih rimskih Pompejev ter izredno slikovite obale med Sorrentom in mestom Amalfi temu samo pritrdil. In ko smo doživeli še Capri je bilo jasno, da je veliki zdravnik Axel Munthe v svoji vili San Michele dobil košček največje lepote narave tega dela Italije.
Slike

MALTA

Tadej Jakopič, 20.10.2014
Romamo po Malti:

V objemu poletnega sonca, bogastva zgodovine in od morskih valov razjedenih skal, se na otoku brodoloma sv. Pavla čudimo lepotam človeške ustvarjalnosti. Veličastne utrdbe in palače, katedrale in čudesa narave - to je tisto kar nas prepričuje, da je romanje dvakrat blagoslovljeno.



Slike

Barcelona, Andora in Lurd

Uroš Samardžija, 26.09.2014
Trudova romarska skupina se nahaja na romanju od Montserrata do Lurda. Od "črne Marije" v prelepem okolju nedaleč od Barcelone do lurške "bele" Gospe pod Pireneji. Da ne bi naredili krivico enemu od dveh pomembnih svetišč, se oglašamo kar z vmesne točke. Male gorske državice Andore. V povprečju leži na višini skoraj 2000 metrih in na takšni višini blizu meje s Francijo je nastala skupinska fotografija. LP Uroš
Slike

Jadranska romarska pot

Tadej Jakopič, 27.06.2014
Obogateni s čudovitimi doživetji Dubrovnika, Miklavžebega Barija, trulov Alberobella, kamnite Matere, impozantne votline sv. Mihaela ter kraja delovanja svetega patra Pija, se odpravljamo še k nazarenski hišici v Loreto ter k sv. Antonu in Leopoldu Mandiču v Padovo. Toliko doživetij v tako kratkem času. Lp Tadej
Slike

Armenija

Tadej Jakopič, 11.06.2014
Ko se je Noe spet srečal s kopnim, je ugotovil, da je ta zemlja posebej blaoslovljena. Dobrotam vulkanske rodovitnosti je potrebno dodati toplino armenske duše. Ker je že od leta 301 zapisana kščanstvu, je romanje z g. škofom Metodom Pirihom še bolj doživeto. Lepo vas pozdravlja cela skupina in Tadej
Slike

LURD IN PROVANSA

Barbara Toplak, 01.05.2014
Prepojeni z lurško vodo, tudi z neba ... Skupina romarjev je ob prihodu v Lurd svojo prvo pot namenila obisku votline.





Slike

SARDINIJA

Uroš Samardžija, 07.04.2014
TRUDovo romanje, pod duhovnim vodstvom g. Janeza Grila, po otoku Sardiniji je že za nami. Verjetno smo še vsi z mislimi na tem prelepem otoku sredi zahodnega dela Sredozemlja. Na Sardiniji smo preživeli pet lepih dni. V tem času je otok v pomladanskem razcvetu, vse je zeleno, bili smo med prvimi obiskovalci, turistična sezona pa se bo kmalu zares šele začela. Sardinija, malo večja od Slovenije, je marsikoga presenetila s svojo raznolikostjo, lepoto pejsažev, bogato kulturno in duhovno dediščino. Na vsakem koraku so nas spremljale megalomanske zgradbe ljudstva "nuragov", prednikov današnjih prebivalcev, ki so bili pred 3.500 leti zelo razvita družba. Kasneje so različni zavojevalci zapustili Sardiniji svoje kamenčke v mozaiku dežele. Feničani, Kartažani, Rimljani, Vandali, Bizantinci, Mavri, Genovežani, Pisanci, Katalonci in Španci, od vseh teh smo videli sledi. Najprej v naravi, na koncu pa tudi v Arheološkem muzeju v Cagliariju. Glavno mesto Cagliari smo obiskali zadnji dan romanja. Tamkajšnja katedrala je posvečena sveti Mariji in sveti Ceciliji, a zavetnik mesta je uradno sveti Saturnin. A največje zanimanje je požela, žal zaprta, sosednja cerkev neuradnega zavetnika mesta, svetega Luciferja iz Cagliarija. Ta je bil škof iz 4. stoletja, ki je goreče nastopal proti prevladujočem arijanstvu. Veliko "Tomažev", ki najprej niso verjeli, da ima Lucifer svojo cerkev v Cagliariju, je na koncu proti domu še vedno tuhtalo, ali so res videli prav.
Slike

SARDINIJA

g. Janez Gril, 05.04.2014
Zelo bogat dan je za nami. Najprej smo obiskali mesto Tarros, kjer smo na enem kraju srečali tako arheološke ostanke Feničanov kot tudi Kartažanov. Obiskali smo cerkev sv. Juste, kasneje pa še center Nuragi, dva tisoč let stare kulture. Sedaj se peljemo v Cagliari na zaslužen počitek. Pozdrav! Janez
Slike

SARDINIJA

g. Janez Gril, 02.04.2014

Danes smo obiskali Sassari, stolnico sv. Miklavža, mesto Castelsardo s stolnico sv. Antona in grad, nato mesto Tempio. Sedaj nadaljujemo v mesto Olbia, kjer se ustavimo do jutri. Pobožen pozdrav! Janez
Slike

SVETA DEŽELA

TRUD-ovi romarji, 11.11.2013
Romarji, ki smo se odločili, da romano v Sveto deželo, smo iskali pot, da bi lahko podoživeli Jezusovo življenje. Na enotedenskem romanju smo prehodili njegovo pot od rojstva do smrti, p. Milan Holc pa nas je s svojim izvrstnim poznavanjem Svetopisemske dežele navdušil. Ko bomo odprli Sveto pismo na svojih domovih, bomo pred očmi in v mislih vedno tu... v Galileji, Nazaretu, Jeruzalemu, na betlehemskih poljanah, v Jerihi. Vas zanima kako je v Izraelu? Odločite se tudi vi in pojdite naslednjič s TRUD-om in zagotavljamo vam da boste pozitivno presenečeni... Romarji iz Betlehema
Slike

Malta

Tadej Jakopič, 24.10.2013
Čeprav je bilo romanje na Malto v letu praznovanja 900 letnega jubileja od papeževe potrditve reda sv.Janeza Krstnika (Suvereni malteški viteški red), prinaša zgodovinska zakladnica otoka poleg obdobja vitezov na Malti še bogato bero drugih kulturnih vplivov. Od najstarejših prostostoječih templjev oz. svetišč ljudstev, ki so popolnoma izginila, do sledi feničanske, kartažanske, rimske, grške, bizantinske, arabske in normanske naselitve – vse to nosi majhen otok v srcu Sredozemlja. Kot dragoceno pristanišče in varno sidrišče je Malta svojo prednost nudila tudi nekaterim drugim narodom in vladavinam, a za krajše obdobje. Skupaj smo stopili v pripoved te zgodovine in ob blagodejnih sončnih dneh vsrkavali to pestrost. V prijetnem izmenjavanju skupnih trenutkov ogledov in razlag ter trenutkov prostega oddiha v mestu ali v zalivu hotelskega kompleksa, so dnevi kar prehitro minevali. Kaj vse je še ostalo neodkrito na Malti! Že ob samem začetku poti smo hitro našli skupni jezik in bili prav lepo uglašena skupina. Vsakodnevni nagovor pri sv.maši našega duhovnega vodnika prelata dr. Boruta kanonika Koširja je podčrtaval tako romarsko razsežnost našega življenja in z njim povezano problematiko kot tudi dajal smernice za pristno življenje po veri. Z odkrivanjem duhovnega bogastva otoške države, smo brez težav misli usklajevali z besedami in dejanji zgodovinskih razsežnosti. Mozaik prelepih utrinkov smo ob pomoči agencije TRUD varno prinesli domov in sedaj verjamemo, da ga bodo lahko mnogi občudovali.
Slike

Fatima in Santiago

Uroš Samardžija, 16.10.2013
Trudovi romarji se nahajmo na Portugalskem, v kratkem pa bomo že v španski avtonomni regiji Galiciji, kjer bomo obiskali Sv. Jakoba v Komposteli. V Fatimo smo prispeli po dveh dneh spoznavanja Lizbone in okolice, kjer smo bili očarani nad lepotami portugalske prestolnice, pogorja Sintra s številnimi palačami in najzahodnejše točke kontinentalne Evrope, Cabo da Roca. Pred Fatimo, velikem romarskem središču Portugalske, smo si ogledali še čudovito mestece Obidos, pa romarski kraj ob prelepi peščeni plażi nekdanjega ribiškega kraja Nazarė. Na pot sta nas presenetila še cistercijanska opatija Alcobaça in dominikanska Batalha. Polni vtisov smo sklenili dan z mašo v stari baziliki v Fatimi pri grobovih vseh treh pastirčkov. Fatima je milosten kraj, kjer se srečujejo romarji z vseh koncev sveta in zvečer skupaj molijo rožni venec v različnih jezikih, sledi pa še procesija z lučkami. Tokrat nas je 30 v skupini, imamo štiri duhovnike. Naš duhovni vodja je tokrat g. Franc Rataj.
Slike

Barcelona, Andora, Lurd

Uroš Samardžija, 28.09.2013
Lep pozdrav iz Lurda vsem, ki nas spremljate. Velika skupina Trudovih romarjev je že peti dan na romanju po Kataloniji in južnem delu Francije. Na poti smo obiskali Barcelono s prečudovito cerkvijo Svete Družine največjega katalonskega arhitekta blaženega Antonija Gaudíja in njegov Park Güell. Imeli smo mašo na drugem najpomembnejšem svetišču v Španiji, na Montserratu, pri kipu Črne Marije z Jezuščkom. Preko male pirenejske državice Andore smo se odpravili v Francijo. Končno smo prispeli v Lurd, milostni kraj, ki privablja milijone romarjev iz celega sveta in tu smo se udeležili različnih pobožnosti. Maša, kopanje, ogledi, križev pot, procesija z lučkami. Lurd nam v teh dneh na ulicah kaže slike razdejanja, ki ga je konec junija za sabo pustila povodenj. Mesto je utrpelo veliko škode zaradi poplave. Jutri nas že čaka magični Carcassone in povratek v Katalonijo.
Slike

POLJSKA

Tadej Jakopič, 29.08.2013
V veličastnem svetišču na Jasni Gori v Čenstohovi smo bili začudeni, koliko Poljakov kleči in moli pred Marijino milostno podobo - najdragocenejšo svetinjo naroda. O njej pišejo njihovi pesniki in pisatelji kot o edini pravi kraljici. Tadej Jakopič



Slike

RUSIJA

Andrej Grum, 23.08.2013
Že takoj po pristanku na moskovskem letališču smo se Trudovi romarji odpravili na sprehod po Rdečem trgu: predvsem so nas navdušili stolpi kremeljskega obzidja, veleblagovnica GUM, predvsem pa seveda pravljična cerkev Vasilija Blaženega.Ta dragulj cerkvene arhitekture je tako pomemben za Ruse, da si ga tudi Stalin ni upal porušiti. Vozili smo se tudi z metrojem in videli eno najlepših postaj moskovske podzemne železnice, Trg revolucije. Nekatere so okrašene z mozaiki, druge z kipi, spet tretje krasijo mogočni lestenci in klasicistično okrasje. Mašo za veliki šmaren smo imeli v mogočni katoliški katedrali, ki je pričarala še posebej praznično vzdušje. Katedralo obiskujejo predvsem verniki poljskega rodu, saj so ti najštevilčnejša katoliška manjšina v Moskvi in Rusiji. Za konec ni manjkal niti sprehod po sloviti ulici Moskve, živahnem Arbatu, kjer smo doživeli zadnje utrinke Moskve. Z nočnim vlakom smo se nato odpravili v Sankt Peterburg. Barok se tu meša s klasicizmom in elegantna pročelja ob rokavih reke Neve kažejo veščo roko italijanskih in francoskih arhitektov. Obiskali smo Peterhof, petrov poletni dvorec, katerega najlepši so vrtovi v angleškem slogu s čudovitimi fontanami in pogledi na finski zaliv. Na drugi strani mesta se nahaja še en dvorec, Carskoje selo, kjer so sobane še razkošnejše. Najbolj znan naslov  v Sankt Peterburgu je Nevski prospekt, kjer se med drugimi stavbami nahaja še ena poljska katoliška cerkev, sveta Katarina, kjer smo imeli nedeljsko mašo. Naš duhovni vodja je bil prof. dr. Bogdan Dolenc, odličen poznavalec pravoslavnega sveta, umetnosti in religije, ki nam je na razumljiv in prijeten način pojasnil in osvetlil marsikatero zadevo, pa tudi lokalne vodičke so zelo poznale svoji mesti, ter deželo nasploh.
Slike

LURD IN PROVANSA

Tadej Jakopič, 16.08.2013
Ko zapuščamo Lurd, smo polni veselja in hvaležnosti, saj smo lahko na tako milostnem kraju počastili Marijo na njen največji praznik. Doživetje slavnostne mednarodne maše pusti neizbrisen pečat v spominu vsakega lurškega romarja!
Slike

SRBIJA - Beograd

Andrej Grum, 27.06.2013
Tokrat se Trudovi romarji javljamo z romanja po svetih krajih bivše Jugoslavije. Začeli smo v Beogradu, kjer nas je impresionirala mogočna cerkev sv.Save. Ta srbski svetnik je, čeprav sin kneza, raje kot udobno življenje in politično moč izbral službo Bogu in odločilno pripomogel k utrditvi vere med Srbi. V dolgih stoletjih turške okupacije je bil simbol in glavni temelj, na katerega so se srbski kristjani naslanjali, ko so trpeli pod osmanskim jarmom. Seveda smo si ogledali tudi ostale znamenitosti Beograda: Kalemegdan, od koder je zadnjič poletel Edvard Rusjan, elitno naselje Dedinje, vse mogočne stavbe bivše federacije ter se seveda sprehodili po Knez Mihajlovi ulici. Dan smo sklenili s čudovito mašo, ki jo je za nas daroval Beograjski nadskof, msgr. Stanislav Hočevar. Slišali smo čudovito pridigo o ekumenski strpnosti, po maši pa nam je še veliko povedal o katoliški skupnosti v Beogradu.
Slike

Romanje 'Skandinavske prestolnice'

Uroš Samardžija, 02.06.2013
Iz švedskega glavnega mesta Stockholma smo odpluli v finske Helsinke. V Stockholmu nismo imeli najboljšega vremena, pa še maraton je potekal po mestnih ulicah. Na drugi strani Baltika pa nas nas Helsinki sprejeli s toplim soncem in nedeljskim razpoloženjem. Pred luteransko katedralo sv. Nikolaja nas je pozdravil ruski car Aleksander II. Velik del središča mesta je grajen v neoklasičnem slogu, kot je v 19. stoletju narekoval slog imperialni St. Peterburg. V nekdanji ruski, danes pa finski pravoslavni katedrali smo prisostvovali krstu dojenčka, ki bo eden od pripadnikov finske pravoslavne cerkve, kamor se prišteva le odstotek Fincev. Videli smo ledolomilce, ki so v zimskih dneh nepogrešljivi vodnik po zamrznjenem Finskem zalivu. Med mnogimi znamenitostmi mesta pa na koncu mnogi najraje preživijo ure in ure pred mestno hišo, kjer je vselej živahna tržnica. Tu se na odprtem pripravlja odlične lososove kotlete na žaru z domačim krompirjem v oblicah in prilogo.
Slike

Romanje 'Skandinavske prestolnice'

Uroš Samardžija, 01.06.2013
Zadnji majski dan smo preživeli v danski prestolnici, Kopenhagnu. Imeli smo res prečudovito vreme. Nebo brez oblačka in temperature malo nad dvajset stopinj. Kopenhagen je res lepo mesto. Na splošno veljajo Danci za najsrečnejše ljudi na svetu in vzdušje na polnih ulicah je res prešerno. Mesto ponuja ugodne prevoze z nizkimi čolni po mestnih kanalih in ob takem dnevu smo si poleg klasičnega "kopenskega" ogleda mesta privoščili še pogled z vodne strani. Tako smo mesto videli iz različnih zornih kotov. Popoldan smo Dansko zapustili preko mostu, ki je nova cestna in železniška povezava med Dansko in Švedsko. Po švedski pokrajini Skaniji smo se mimo Malmeja odpeljali na sever do Jönköpinga, ki leži ob velikem jezeru Vättern.
Slike

Romanje 'Skandinavske prestolnice'

Uroš Samardžija, 30.05.2013
Romanje poslušalcev Radia Ognjišče v Severno Evropo se je začelo! Prvi dan smo se peljali skozi Avstrijo in Nemčijo do nemškega glavnega mesta daleč na severu, vendar smo naredili postanek za mašo ob Kimskem jezeru, kjer se je tudi začelo pokristjanjevanje prvih karantanskih plemičev. Danes smo imeli sveto mašo v "slovenski" cerkvi Sv. Elizabete v Berlinu, pri dobro poznanem župniku Doriju. Nato smo se sprehodili po velikanski nemški prestolnici in se do mestnih znamenitosti prebijali preko novih gradbišč. Mesto dobiva moderne stavbe, ki se prepletajo s starimi pruskimi palačami in cerkvami. Poleg Brandenburških vrat in nekdanjega berlinskega zidu je zagotovo ena najpomembnejših in najbolj znanih znamenitosti stavba nemškega parlamenta in prav pred njo smo naredili skupinsko fotografijo. Dan smo končali na Danskem, saj je naslednja postaja Kopenhagen. Lep pozdrav s severa! 
Slike

Češka in Slovaška

Uroš Samardžija, 08.04.2013
Z romarji novomeške škofije, pod duhovnim vodstvom škofa g. Andreja Glavana in prelata g. Janeza Grila, številnih duhovnikov in bogoslovcev, smo se prejšnji teden odpravili na dolgo pot, poromati na svete kraje v tri srednjeevropske državi, s katerimi smo bili nekoč v isti državi. Najprej smo se na kratko ustavili v Brnu, moravski prestolnici. Naša končna postaja ta dan pa je bila Olomouc, kjer smo v stolnici Sv. Vaclava imeli sveto mašo, sprejel pa nas je tudi tamkajšnji nadškof. Naslednji dan smo poromali v romarsko baziliko v Velehrad, nekoč pomembno mesto Velikomoravske države, kjer sta misijonarila sv. Ciril in sv. Metod. V velehradski baziliki smo občudovali mozaik p. Marka Ivana Rupnika na sarkofagu pokojnega kardinala Tomaša Špidlika. Po čeških "Brezjah" smo obiskali še slovaške in sicer v mestecu Šaštin, kjer se ponašajo z izvrstno baročno cerkvijo Žalostne matere božje, kjer smo peli litanije. Ogledali smo si "slovaški Rim", mesto Trnavo, ki je bila stoletja središče madžarske, danes pa slovaške Cerkve. Zadnji dan pa smo si ogledali slovaško prestolnico Bratislavo, nato pa še zavili na Dunaj, kjer smo kronali naše romanje s sveto mašo v dunajski katedrali sv. Štefana, prav pri grobu prvega dunajskega škofa Jurija Slatkonje, tudi ustanovitelja slovitih "dunajskih dečkov".
Slike

ŠPANIJA - Granada

Uroš Samardžija, 22.03.2013
Včeraj smo prispeli v Granado na jugu Španije. Mesto se ponaša z najlepšo še ohranjeno mavrsko palačo na svetu. Imenuje se Alhambra. Po ogledu prelepih palač smo se odpravili k sveti maši, ki smo jo imeli v kapeli Marije Pomočnice inštituta za pomoči potrebni mladini. Po večerji pa smo se odpravili v nekdanjo arabsko-mavrsko četrt Albaizin, kjer smo prisostvovali predstavi tradicionalnega ciganskega plesa flamenka. Od tu je najlepši pogled na utrjeno Alhambro, ki zvečer še posebno žari v soju številnih luči. 
Slike

ŠPANIJA - Andaluzija

Uroš Samardžija, 21.03.2013
Spet smo poromali v Španijo, tokrat na skrajni jug dežele, v Andaluzijo. Oglede smo začeli v nekoč največjem mestu na svetu. Kordova (Córdoba) je bila pred 1000 leti središče bogate mavrske države, edine muslimanske države v Evropi. Bila je središče znanja in učenosti v Evropi tristo let pred ustanovitvijo prvih evropskih univerz. Imela je čudovito mošejo, ki še vedno lahko sprejme kar 25.000 vernikov. Prav v tej mošeji (v eni od kapel) smo imeli danes prvo mašo, saj je ta stavba že stoletja uradno kordovska katoliška katedrala. Kljub temu je ta objekt edinstven v svetu in za ogled je potrebno plačati vstopnino, tudi če si romar. Ob plačilu vstopnine je blagajnik našega duhovnega vodjo, g. Bogdana Dolenca, vprašal, če mu je všeč novi papež. Odgovor ga je očitno zadovoljil, saj ga je potem oprostil plačila vstopnine. Sprehodili smo se še skozi prelepo židovsko četrt starega mesta. Poleg Mavrov in Kristjanov so bili Židje nekoč pomemben del prebivalstva v srednjeveški Kordovi. Jutri nas že čaka Granada.
Slike

TURČIJA

Uroš Samardžija, 25.10.2012
Šele pred dnevi smo TRUD-ovi romarji zapustili Slovenijo in prispeli v Turčijo in že smo v nekaj dneh videli veliko prečudovitih stvari. Sprva smo v evropskem delu Turčije spoznavali lepote Istanbula, nekdanjega Konstantinopla, mesta na dveh kontinentih. Najbolj nas je navdušila cerkev svete Modrosti, bolj znana kot Hagia Sofija. Zdaj pa smo že dodobra začeli hoditi po poteh apostola Pavla. Danes smo bili v Efezu, najprej na grobu apostola Janeza, evangelista, potem pa še pri Marijini hiši, kjer smo imeli sveto mašo. Jutri pa že gremo na grob apostola Filipa v Hierapolis.
Slike

BARCELONA

Uroš Samardžija, 30.09.2012
Prelepo sončno nedeljsko jutro je v Barceloni. Pravkar smo se udeležili nedeljske maše v katedrali, ko pa smo izstopili, so pred katedralo Katalonci že plesali sardano, narodni ples, ki kaže ponos Kataloncev in ljubezen do svojega naroda in domovine. Naše romanje od črne Marije iz Montserrata preko Andore in Lurda sklepamo v Barceloni, kraljici Sredozemlja, kjer je v gradnji mogočna, že posvečena, Gaudijeva cerkev Svete Družine.
Slike

PORTUGALSKA - Fatima

Tadej Jakopič, 13.09.2012
Na današnji dan je bilo pred 95 leti peto Marijino prikazovanje v Fatimi. Agencija TRUD in Radio Ognjišč sta ob tej priložnosti omogočila romanje skupini romarjev pod vodstvom msgr. Francija Trstenjaka. Že na predvečer obletnice smo se udeležili molitve rožnega venca, procesije z lučkami ter uvodnega evharističnega slavja. Sedaj se končuje veličastna maša narodv, pri kateri smo se spomnili vseh tistih, ki niso mogli z nami na pot. Petje, molitve in srečevanje različnih narodov nam daje pristno podobo univerzalnosti Cerkve. Že sedaj pa si želimo, da bi lahko še kdaj poromali v Fatimo. 
Slike

ŠPANIJA - Madrid

Uroš Samardžija, 05.07.2012
Romarji iz Fatime smo danes že v Madridu. Včeraj smo imeli izredno pester dan. Kljub mnogim kilometrom, ki smo jih naredili, je bilo enkratnih doživetij zelo veliko. Dan smo začeli v Coimbri, slavnem portugalskem univerzitetnem mestu, kjer smo prisostvovali velikem prazniku sv. Elizabete Portugalske, kraljice iz začetka 14. stoletja, ki je v Coimbri še posebej čaščena kot ustanoviteljica slavnega samostana Sv. Klare. Sledila je vožnja v Španijo, kjer smo si ogledali Salamanco, še bolj znano špansko prestolnico učenosti. Bogastvo Salamance je neizmerno, stavbe so sicer stare in vse z bogato zgodovino, a mesto je mladostno zaradi tisočev študentov, ki jih vselej srečujemo po ulicah. Na poti do Madrida smo se ustavili v Avili. Avila ima najlepše ohranjeno srednjeveško obzidje na svetu, poleg tega pa je bil dom sv. Tereze Avilske. V samostanu bosonogih karmeličank so nam na mestu njenega rojstva omogočili, da smo tam imeli tudi sveto mašo. Polni prelepih vtisov smo prispeli v veliki Madrid.
Slike

LURD

Uroš Samardžija, 27.06.2012
Lepo pozdravljeni v domovini! Polni lepih občutkov smo romarji župnije Zreče, njihovi sorodniki in prijatelji danes zapustili največje Marijino svetišče Lurd in ji za slovo še zadnjič zapeli pesem Zvonovi zvonijo. Zelo smo srečni, da smo v skupini zgradili prijetno vzdrušje, saj nas vse ves čas spremlja geslo, ki nam ga je za to romanje predlagal naš duhovni vodja, gospod Simon Potnik. To geslo je: Radostno verujem. K našemu izredno dobremu, počutju največ pripomorejo odlični vodič, ki je prava legenda znanja, gospod Uroš Samardžija, kakor tudi čudovita šoferja, gospoda Matjaž in Stane. Do ponovnega oglašanja vas prav lepo pozdravljam, Marija Kovačič
Turisticna agencija TRUD I Krekov trg 1 SI - 1000 Ljubljana, Slovenija    M: trud@trud.si    T: 00386 (0)1 360 28 20    F: 00386 (0)1 360 28 07  |  Avtorji