Japonska v jesenskih barvah

Zajtrk. Po Tokiu se bomo premikali z metrojem. Jutro bomo začeli z živahnim predelom mesta, kjer so zanimivi predvsem majhni lokali z različno hrano, pred katerimi so dolge vrste Japoncev. Čakajo na jajčne pite, ribja nabodalca, sveže školjke ali pečeno jeguljo. Od zunaj si bomo ogledali cesarsko palačo, kjer prebiva cesarjeva družina, vstop je namreč rezerviran samo zanje. Obdaja jo visok zid s trnjavskim jarkom in prekrasen park. Palačo obdajajo orjaške cesarske pinije. Nadaljujemo do enega najstarejših budističnih templjev Asakusa Kannon, ki ga prav tako obiskujejo množice domačinov, čar pa mu daje tudi čudovit vhod Kaminarimon. Ploščice »ema« vas bodo čakale, da nanje napišete svoje želje. To točko Japonci obožujejo za slikanje v kimonu, ki ga posebej za to najamejo. Vozniki rikš vabijo na elegantno vožnjo po četrti. Nekaj prostega časa za kosilo ali nakup spominkov. Poskusite lahko prvi ramen, tampuro ali mochi kroglice. Le streljaj vstran se elegantno pne stolp Skytree stolp, ki dominira temu delu mesta. Ni edini v mestu, je pa najvišji. Nadaljujemo čez poslovno četrt Ginza in čaka nas 400 metrov dolg Coridor street do Yurakuche, pestra pot polna barov in restavracij, pod opečnatimi arkadami železniških tirov do železniške postaje Tokyo station. Ogromna palača in pred njo ogromen trg, kjer diplomanti vsako leto praznujejo konec šolanja. Sprehodili se bomo čez trg Shibuya, kjer nas pozdravi najprej kip akite Hačika, ki še vedno čaka svojega lastnika. Z vrha ogromne železniške postaje bomo opazovali množice ljudi na cestnem prehodu Shibuya crossing, ki ga letno prečka 3.5 milijone ljudi. Križišče bomo prehodili in dan zaključili s sprehodom po živahni četrti. Nočitev.

Zajtrk. Začnemo s spoznavanjem otoka Honšu. Spremljata nas Tokijski zaliv in Tihi ocean. Pot pelje mimo Toyotinega avtomobilskega centra Aichi v smeri nekdanje prestolnice Nare iz 8. stoletja. Mesto je živahno in polno festivalov, nekoč so se tu zbirali največji učenjaki. Ima polno spomenikov iz tega obdobja. Najprej sprehod skozi park, kjer živi na prostem kar 1200 jelenov, po želji bomo katerega od njih nahranili z riževimi krekerji, ki jih prodajajo domačinke. V budističnem templju Todaiji bomo naleteli na velik bronast kip bude, ki je največkrat tarča filmske industrije. Tudi impresivni vhod je okrašen z visokimi stebri. Samo 20 minut peš hoje skozi park in že nas pozdravi šintoistično svetišče Kasuga, ki leži v lepem in mirnem okolju in je okrašeno s tisočimi svetilkami, ki zagorijo dvakrat letno ob prazniku lučk. Vladarji svetišča so bogovi - kamiji, ki živijo v naravi povsod okoli. Nočitev.

Zajtrk. Vožnja proti Osaki, mestu, ki je pomembno zaradi ribolova in pristaniške dejavnosti. Gostilo bo tudi EXPO 2025. V panoramski vožnji vidimo mestni grad, ki je pravi palček med nebotičniki, ki jih zasedajo svetovne firme in banke. Odhod v Himeji - grad bele čaplje, kjer nas čaka ogled najlepšega in najbolj obiskanega japonskega gradu z elegantno arhitekturno zasnovo. Glavni šestnadstropni stolp in druge manjše stolpiče obkroža jarek, obrambni zidovi z linami za topove in puščice. Pri gradu Himeji lahko z lahkoto trdimo, da umetnost ne pozna meja. Najprej se bomo sprehodili skozi park, se povzpeli do osrednje stavbe in prehodili vsa nadstropja, da bi dobili pravi vpogled v arhitekturo gradu in razumeli njegovo obrambno funkcijo nekoč. Grad je poln hodnikov, dvorišč, vodnjakov, vrat in prav vsaka stvar ima svojo legendo. Je priljubljen v animejih in mangah. Po ogledu odhod v Okayamo, ki slovi po svojem fantastičnem parku Korakuen parku, ki je med tremi najlepšimi na Japonskem. Očarala nas bo umetnost japonskega vrta in prefinjenost kombiniranja najpomembnejših elementov narave: vode, kamenja, zelenja in stavb. Park prehodimo in ga zapustimo pri gradu Okayama. Vse v parku je skreirano z namenom. Nočitev.

Zajtrk in pot v Kurašiki, enega najlepših japonskih malih mestec, ki je kot nalašč za »peš« ogledovanje, za sprehode med kanali in lesenimi hišami v starem delu mesta... Na Bršljanovem trgu je veliko prijetnih trgovinic, restavracij... Včasih so bila tu skladišča riža, ki je prihajal v mesto na čolnih, ki danes prevažajo turiste. Danes je to mesto denim džinsa in modra barva je preplavila mesto. Privoščili si boste lahko moder sladoled, hamburger, sok, sirovo tortico… se usedli na modre klopi in občudovali modre kimone. Posebnost mesta so sirovi ocvrtki z mesom, ki se jedo kar na ulici. Obiskali bomo tradicionalno japonsko hišo družine Ohashi iz začetka 18.stoletja, potomcev samurajev in tako dobili vpogled v njihov tradicionalni način življenja. Najprej bomo opazili okna, ki so zatemnjena z belim papirjem, nato se bomo čudili tatamiju iz riževe slame, na katerem spijo Japonci, spoznali skrivnosti družinskih grbov in pogledali prav vsak kotiček v hiši. Prosto za kavico in odhod v Hirošimo, nesrečno mesto, kjer so Američani 6. avgusta 1945 odvrgli prvo atomsko bombo v zgodovini. Zapeljali se bomo do pristanišča, od koder se s trajektom zapeljemo do otočka Miyajima, kjer stoji svetišče Itsukushima. Sprehod do torija v vodi, tamkajšnja »plavajoča rdeča vrata« veljajo za eno od treh najbolj fotogeničnih točk na Japonskem. Na otoku kraljuje javor in okoli otoka vse do Hirošime je polno gojišč školjk ostrig, ki jih tu pripravijo na mnogo načinov. Za spominek boste z otoka lahko s seboj odnesli tradicionalno žlico za riž ali pecivo v obliki javorjevega lista. Tu je doma tudi limona, ki je prisotna v vsaki jedi in pijači. Vrnemo se v Hirošimo. Izstopimo pri preživeli kupoli Genbaku, obiskali bomo muzej, ki nam bo dal pregled vseh podrobnosti pred-, med- in povojnega časa v mestu. V njem je stotine eksponatov, ekranov z zgodbami, napisi in mislimi preživelih, simulacij atomske bombe. Na koncu še sprehod skozi spominski park, posvečen vsem žrtvam te katastrofe. V parku prodajajo pisane origamije, iz katerih otroci iz celega sveta izdelujejo papirnate žerjave, kot simbol miru v prihodnje. Tu gori tudi večni ogenj. V Hirošimi boste morali poskusiti mestno specialiteto – palačinko z obilo zelja, nudlov, dresinga in dodatkov (školjke, meso, zelenjava, sir) – okonomiyaki, ki jo pripravljajo pred vami. Dogodek za oči in usta. Nočitev.

Zajtrk. Odhod s šinkansenom v Kyoto, eno najimenitnejših mest v deželi. Vožnja traja dobro uro in pol. Mesto je kot en sam velik muzej. Tu je kar sedemnajst spomenikov, ki spadajo v Unescovo kulturno dediščino. Ogled bomo začeli z gradom Nijo iz obdobja šogunata Tokugova. Na srečo si bili takratni vladarji veliki ljubitelji umetnosti, ki jo mi lahko dandanes občudujemo v grajskih sobanah. V mestu je delovala šola Kano, ki je dala najboljše umetnike. Ogledali si bomo rezidenčni del, kjer so vladarji živeli in vladali ter avdienčni del. Sprehodili se bomo po grajskem parku, do posebne vrste sakure z visečimi vejami skoraj do tal. Ogled nadaljujemo z JR vlakom do Arashiyame, kar v prevodu pomeni bambusov gozd. Tu raste bambus Moso in po urejeni potki občudujemo njegovo višino in eleganco. Japonci ga uporabljajo za pletenje košar, klobukov in tudi za izdelovanje pohištva. Prosto za prigrizek. Tramvaj nas bo odpeljal do v templja in parka Ryoanji, ki je najbolj znan po svojem značilno oblikovanem peščenem vrtu, kjer Japonci meditirajo in čakajo na svoje razsvetlenje. Čaka nas še bližnji Kinkakuji ali Zlati paviljon, ki ima strehe prekrite z zlatimi lističi iz Kanazawe in je eden najlepših v vsej deželi. Nočitev.

Zajtrk. Dan začnemo s templjom Fushimi Inari s tisočerimi vrati Tori, skozi katere bomo vstopali po potki skozi celoten park. To je tempelj vsakodnevnih dogodkov, romanj, molitev. Inari v obliki lisice, ki je ščitil trgovce, krojače, obrtnike nas pozdravi na vsakem koraku. Njegov simbol je snop riža in ključ. Da bi odgnali nesrečo, mu domačini okoli vratu obešajo rdeče ali bele predpasnike. Štiri kilometre dolga pot med tisočerimi toriji nam ponuja krasne razglede, tempeljske zgradbe, vrata in emo – lesenico tablico, kamor lahko ponovno napišemo svoje prošnje. Ob vznožju gore Otowa bomo obiskali tempelj Kiyomizu, ki ga imajo zaradi lepe okoliške narave zelo radi tudi domačini in je nasploh izredno veličasten. Nudi nam najlepši razgled na mesto in neskočno sprehajalnih poti. Od tega temlja gremo dalje peš. Sprehodimo se skozi Gion, četrti gejš, kjer bomo njihovo elegantno hojo z malo sreče morda uzrli tudi sami. Prepoznali jo boste po ličenju in barvah. V lokalnem dialektu jim rečejo geiko, učiteljici pa maiko. Gion nam ponuja nizke hiške s posebno arhitekturo, ikebane, cehovsko specializirane uličice (izdelovalci pahljač, dežnikov, kipcev, Shibari torbic, keramičnih izdelkov, nožev), utrip študenskih druženj po zelenicah mesta, neoklasicističen teater Minamiza, specializiran za predstave kabuki. Sledi prosti čas. Zvečer lahko po želji obiščete predstavo (v kolikor je na programu posebnega gledališča za gejše) s povzetki tradicionalnih japonskih plesov in umetnosti, kjer vidimo tudi tradicionalno nošo gejš, obred priprave čaja. Z gejšo se sicer lahko dogovorite tudi za privat čajanko. Kyoto je odlično mesto za okušanje vrhunske govedine, kostanjevega pireja in tofuja. Nočitev.

Zajtrk. Danes nas pot vodi na severno obalo otoka, mimo riževih in zelenjavnih polj, ki so urejena kot iz škatlice. Odhod proti Kanazawi, ki je eno glavnih ribiških središč Japonskega morja. Na lokalni ribji tržnici nas presenetijo raki, lignji in hobotnice, rib je tukaj zelo malo. Mesto slovi po odličnih sušijih v kombinaciji z morskimi sadeži. Čaka nas stara četrt Higashi Chayagai, kjer so bile nekoč doma gejše ter samuraji. Ker je tukaj največ zlata na otoku Honšu, so domačini izumili zlati sladoled in zlato pomlajevalno masko za obraz. Čaka nas hribovito japonsko podeželje z mnogimi rodovitnimi polji in nasadi elegantne japonske cedre kriptomerije, ki nas očara z idiličnimi prizori klasične Japonske. Od tu prihaja najboljša govedina otoka. Povzpnemo se na 350 metrov nadmorske višine in med potjo občudujemo zasnežene vrhove japonskih Alp. To je podeželski predel Japonske in posebna značilnost okoliških krajev so stare kmečke hiše s strmimi slamnatimi strehami iz pampaške trave, ki so varovale prebivalce pred snegom. S suho travo tudi pletejo klobuke in ostale izdelke. Okolje je prav idilično, večina starih hiš je pod varstvom Unesca. Obiskali bomo hišo Wada, kjer so živeli voditelji mesta. Hiša na bo ponudila vpogled v arhitekturo, dekoracijo, pohištvo hiše bogatega trgovca svile, riža in soli. Širakavago je majhno mestece z očarljivim starim delom, kjer se tudi sprehajamo med lesenimi hiškami, lokali, tu so stare varilnice sakeja. Mesto je odlično izhodišče za alpiniste in pohodnike. Njihov tipičen prigrizek so na palčki zapečeni ocvrtki iz krompirja in govedine. Nato se odpeljemo do Takayame, ki slovi po termalnih kopališčih onsen. Nočitev.

Zajtrk. Zjutraj se sprehodimo do majhne tržnice, ki je ena od znamenitosti Takayame. Ponuja predvsem dosti zelišč, rdečih jabolk, lokalne zelenjave, riževih zvitkov. Zraven nje je največja stara zgradba Jinya, nekdanja regionalna vladno palača iz obdobja Edo, v katero vstopimo in pogledamo stari zapor, sodišče, skladišče riža, park, sprejemno sobo, sobo za goste in sobo za velike mestne odločitve. Čaka nas še tržnica ličnih lokalnih obrtnih izdelkov (pahljač, klobukov, predpasnikov, majic, čajev, nožev, palčk…), ki je pravi biser na poti. V vašem prostem času je za vse navdušene pohodnike nad mestom zanimiva tempeljska pot, dolga 3.5 km. Vije se mimo desetih templjev in svetišč, vrtov domačinov, krasnih cvetličnih nasadov, rastlinjakov do glavnega mestnega parka. Ponuja veliko fototočk, vključuje tudi mestni gozd, ki predstavlja pljuča in srce Takayame med vikendi. Če imate raje umetnost, boste navdušeni nad Muzejem umetnosti in zgodovine, ki vas bo podrobneje seznanil s samim mestom, njegovimi običaji, zgodovino, načinom življenja lokalnih družin in umetnostjo. Takayama je mesto izjemno spretnih obrtnikov, posebno znani so umetelno izdelani splavi, ki jih uporabljajo med znamenitim festivalom. Ogledamo si stari del Sanmači, imamo tudi nekaj prostega časa za kakšen nakup, skodelico čaja... Znani so poulični prodajalci sušija, ki ga odlično kombinirajo z domačo govedino. Takayama je mesto varilnic sakeja, riževega vina. V eno od teh bomo zavili in ga degustirali. Dobimo majhen kozarček za suvenir in degustiramo 2 vrsti riževega vina, eno je zagotovo mešano s cvetovi sakure. Pot nas nato vodi proti japonskim Alpam, kjer bomo v objemu visokih gora. Gorska pot nam pričara prelepe razglede na dolino reke Azuse in prelepih gorskih vasic. Prispemo v izjemno kmetijsko razvito pokrajino, kje odlično uspeva japonski hren wasabi, ki je kot začimbo Japonci dodajajo k mnogim jedem. Sprehodimo se po farmi med nasadi in zaključimo v trgovini, ki nam ponuja wasabi v obliki paste, svežega korena, prahu, kot začimbo, kot zelenjavo, v čipsu, riževih krekerjih, olju, keksih, sladoledu in čokoladi. Dan zaključimo v Matsumotu. Nočitev.

Zajtrk. Odpeljemo se proti morda najbolj prepoznavnem japonskemu simbolu, gori Fuji. Ustavimo se najprej pri jezeru Suwa, kjer spijemo kavico z razgledom. Nadaljujemo med nasadi breskev do narodnega parka Fuji. Tu je tudi eno redkih vinorodnih območij Japonske in zato so znani po okusnih rozinah, vinskih kleteh in lokalnem vinu. Ustavimo se pri drugem od petih jezer Kavaguči, kjer se kot na dlani pred nami lahko pojavi gora Fuji. Sprehod po svetličnem parku Oishi ob jezeru. V lokalni trgovini lahko kupite izdelke v obliki Fuji gore. Z malo sreče lahko Fuji občudujemo v vsej njegovi lepoti. Nadaljujemo na sveto goro Fuji. Z avtobusom se lahko povzpnemo največ do višine 2305 metrov, če nam vremenske razmere to dovoljujejo (sicer kakšno postajo nižje). Na poti je del ceste, ki pove pozdravno pesem mogočnemu vulkanu, himno Fuji, ki jo mora na Japonskem znati vsak otrok. Spodaj sam gozd, zgoraj snežna kapa. Slika te svete gore krasi stene mnogih japonskih stanovanj in če nam bo vreme naklonjeno, bomo goro Fuji tudi sami ujeli s svoj fotoaparat. In smo že nazaj na poti v Tokio, kjer nas čaka še Odaiba ob tokijskem zalivu s kipom svobode in legendarni Mavrični most, ki ga tudi prevozimo. Povzpnemo se na razgledni stolp v predelu Šindžuku in če bomo imeli srečo z vremenom, bomo tudi od tu videli Fuji. Nočitev.