Zora Torbica je s TRUD-om prepotovala velik del sveta, na njenem seznamu neobiskanih držav pa jih je ostala le še peščica. Bila je upokojena farmacevtka srbskih korenin, rojena 6. junija 1947. Oboževala je umetnost, glasbo, literaturo in potovanja. Kadar ni bila na poti, je v Ljubljani obiskovala koncerte klasične glasbe in gledališke predstave. Razporede je poznala na pamet in kadar ji je bila predstava ali koncert posebej všeč, nam je z navdušenjem pripovedovala o tem.
Ko smo s TRUD-a poslali katalog potovanj, nas je vedno poklicala in napovedala, kateri dan nas pride obiskat na Krekov trg 1. V katalogu si je skrbno obkrožila destinacije, ki jih bo tokrat obiskala z nami. Enoposteljna soba, vegetarijanski meni. Potem pa smo klepetali. Povedala nam je kakšno prigodo ali lep spomin s svojih poti. Kako je v devetdesetih s helikopterjem preletela Islandijo. In kako močno se ji je vtisnil v spomin trenutek, ko je v Kirgiziji na iztegnjeni roki držala orla. Vedno je imela kaj zanimivega povedati, zato smo jo večkrat vprašali, ali bo svoje zgodbe zapisala v knjigi. Do pisanja je čutila veliko spoštovanje in je skromno odgovarjala, da ne zna pisati. Verjamemo, da bi marsikdo z veseljem prebiral njene spomine, a ti so žal ostali nezapisani.
Kadar je prišla na Krekov trg, je prinesla čokoladice Lindt, tiste okrogle, najrazličnejših okusov. »Te so najboljše,« je rada rekla, čeprav je v sladkih pozornostih za druge uživala bolj kot v hrani sami. Rada je imela tudi male koruzne kifeljce iz Mlinarja in kadar jih je kupila sebi, jih je vselej prinesla tudi za nas. Če jih niso imeli, je razočarano pripomnila, da kifeljčkov pa nima, kakor da ne bi smela priti praznih rok.
Njeni obiski so prinesli prav posebno toplino. Zora je bila gospa v pravem pomenu besede. Vljudna, potrpežljiva. Govorila je počasi in razločno, malenkosti je niso iztirile. Bila je drobne postave, a navznoter velika. Oblečena je bila vedno lepo, barvno usklajena, včasih z zanimivim pokrivalom. Rada je nosila viseče zlate uhane, ki so simpatično bingljali, ko je govorila. Smejala se je iz srca in na TRUD-u njenih obiskov nikoli ne bomo pozabili.
Zadnja leta se je Zora Torbica udeleževala predvsem naših enodnevnih izletov z ogledi razstav in kulturnih znamenitosti. Z nami je občudovala baročne spomenike v Piranu in Kopru, obiskala razstavo Od Gauguina do Hopperja v Villi Manin ter Chagallovo razstavo v dunajski Albertini. Januarja 2025 je z nami še enkrat odpotovala na Islandijo, tokrat v iskanju severnega sija. Posebej veseli smo, da se ji je izpolnila ta želja, saj je ob spominih na svoje prvo potovanje na Islandijo večkrat povedala, da bi jo rada obiskala še enkrat.
Draga gospa Zora, celotna ekipa agencije TRUD vam želi lepo potovanje po onostranstvu.
