Klosterreich Avstrije: od Admonta do Mariazell

Odhod iz Ljubljane v zgodnjih jutranjih urah. Vožnja mimo Gradca v Admont. Benediktinsko opatijo Admont sta v 11. stol. ustanovila sv. Hema in pa salzburški nadškof Gebhard. Cerkvena zvonika se lepo ujemata z gorato okolico. Poseben poudarek pa velja samostanski knjižnici, ki domuje v čudoviti baročno-rokokojski dvorani. Prekrasne freske na stropu, z zlatom okrašene knjižne omare in umetniško izdelana kovana ograja zgornje galerije in kipi, ki predstavljajo štiri poslednje reči (smrt, sodba, pekel, nebesa), nas bodo za hip ponesli v čase samostanske slave. Knjižnica je zares pravi zaklad, saj hrani okoli 1.400 rokopisov in okoli 150.000 ostalih knjig. Obiskali bomo tudi samostanski muzej z mnogimi dragocenostmi. V cerkvi bo naša prva romarska maša. Nadaljevanje vožnje proti Salzburgu, nekdanji knezoškofovski prestolnici in enem najlepših zgodovinskih mest v Avstriji. Sprehodimo se po starem mestnem jedru ter obiščemo salzburško stolnico in benediktinski samostan sv. Petra, najstarejši delujoči samostan v nemško govorečem prostoru. Namestitev v hotelu, večerja in nočitev.

Zajtrk. Vožnja v v St. Florian. Tu stoji zelo velika opatija sv. Florijana, ki je bila in je še danes pomembno kulturno središče. Sedanje samostanske stavbe sta v letih od 1686 do 1751 popolnoma prenovila Carlo Antonio Carlone in Jakob Prandtauer. Sad njunega dela je eno samo prekipevanje baročnih oblik, ki si jih kar ne bomo mogli dovolj nagledati. Videli bomo knjižnico, Marmorno dvorano, slikarsko galerijo Albrechta Altdorferja (1480-1538) - mojstra donavske šole, cesarska stanovanja in pa seveda samostansko cerkev, kjer v kripti počiva Anton Bruckner, pomemben avstrijski skladatelj. Sv. maša. Nadaljevanje vožnje do monumentalne benediktinske opatije Melk, ki kraljuje nad stranskim rokavom Donave. Današnja podoba je iz 18. stol. in predstavlja najpomembnejšo stvaritev avstrijskega baročnega stavbarstva. Ogled samostanskih zakladov. Prevzel nas bo tudi prelep pogled s samostanske terase na dolino Donave. Namestitev v hotelu, večerja in nočitev.

Zajtrk. Ta dan nas čaka Mariazell ali po naše Marijino Celje, ki leži v slikovitem gorskem predelu avstrijske Štajerske, sredi gozdov in travnikov. Na najpomembnejšem delu mesta stoji velika Marijina bazilika. Prisrčna legenda je povezana z nastankom cerkve in imenom kraja. Okoli prvotne lesene kapelice iz srede 12. stol., kamor je menih Magnus postavil lesen Marijin kip z Jezuščkom, so leta 1200 začeli graditi romansko baziliko. V 14. stol. se Mariazell omenja kot središče češčenja Device Marije v Donavskem področju. Konec 14. stol. so cerkev povečali (gotika). Število romarjev pa je raslo in raslo, tako da je cerkev doživela zadnjo povečavo sredi 17. stol., ko so ji dodali stranske kapele ter vso notranjost bogato baročno okrasili. Sredi cerkve stoji Milostna kapela, v kateri kraljuje stari Marijin kip, lepo oblečen in s krono na glavi. Še vedno privablja na tisoče romarjev. Magna Mater Austriae, Mater Gentium Slavorum in Magna Hungarorum Domina so imena, s katerimi častijo tukajšnjo Marijo. Ogledi in romarska maša. Vrnitev v Slovenijo.