Poslovil se je muhasti april in končno smo dočakali pravo andaluzijsko vreme, sonce, toploto. Trudova španska odprava je že osvojila Madrid,Toledo in Consuegro. Potem smo se odpravili v čarobno Andaluzijo, kjer se na vsakem koraku čuti skoraj osem stoletij arabščine in mavrske dediščine.
V Córdobi stoji dobrih dvanajst stoletij stara omajadska mošeja, ki ji po lepoti in posebnosti v svetu ni para. To čudo sveta je danes uradno katoliška katedrala a je niti v času največjega preganjanja nekristjanov v 16.st. domačini niso želeli podreti. Na ukaz cesarja so jo le en delček te devetnajstladijske stavbe, ki sprejme 25000 vernikov, v njej pa zgradili še katoliško renesančno katedralo. Minaretu so dodali zvonove in je že vsaj petsto let zvonik.
Podobno je v Sevilji, kjer je nekdanji minaret, danes zvonik največje gotske katedrale na svetu, La Giralda, simbol mesta. V Sevilji je praznično vzdušje, saj se je začela Feria de Abril. Sicer je letos bolj pozno, ker je vezana na Veliki teden, ki pa je sploh največji tovrstni spektakel na svetu. Po mestu te dni,od včeraj, hodijo dekleta v flamenko oblekicah, fantje pa tudi pražnje oblečeni, plešejo se seviljane, lokalni ples v paru. Popolnoma smo se predali vzdušju. Ogledali smo si čudovite dvorane kraljeve palače v Sevilji, delo mavrskih mojstrov. Ob zvokih Habanere se vozimo okoli nekdanje tobačne, kjer je zvijala cigare Bizetova Carmen. Pavarotti pa nam je odpel Figara iz Rossinijevega Seviljskega brivca. Oper pa je v Sevilji malo morje… No tukaj še vedno prisegajo na bikoborbe, včeraj se je s Ferio začel tudi ves teden tega španskega obreda, toda že smo se odpeljali v Jerez, kjer ob zvokih motorjev človek raje srkne kak šeri (Jerez). Jutri pa še malo z Gibraltarja pogledati kaj je novega v Afriki in naprej v Granado. Živel 1. maj!
Piše: U S