Uganda

Uganda

Čas branja: 4 min

"Imamo jih! Ustavile so se za počitek, zdaj se jim lahko približate," nas je po dveh urah pohoda po džungli razveselil gozdni čuvaj "Neprehodnega narodnega parka Bwindi".* Na svetu živi samo še okoli tisoč gorskih goril (Gorilla beringei beringei), ki jih je tu mogoče obiskati v divjini. Srečanje s tem veličastnim človečnjakom je prav posebna izkušnja, ki je ne bom opisoval... to je treba doživeti! Povem naj le, da so več obiskovalcev med srečanjem zalile solze ganjenosti. Pravila določajo, da lahko goriljo družino obišče največ 8 turistov na dan, da se jim ne sme približati na manj kot 7 metrov in da je čas druženja natančno 60 minut. Časovne omejitve se striktno držimo, pri oddaljenosti pa so čuvaji popustljivi in so nam, ker gorile niso kazale znakov razdraženosti, dovolili, da smo se jim približali na slaba dva metra.

Čeprav večina turistov obišče Ugando zaradi gorskih goril, pa ta srednjeafriška država ponuja tudi veliko drugega. Zaradi različnih nadmorskih višin in ugodnega podnebja jim rase skorajda vse: od sadja in zelenjave, ki jo poznamo pri nas, do "eksotičnih" vrst. Ogromno imajo kave, čaja, bombaža, ananasa in banan. Slednjih so nekoč pridelali več kot 10 milijonov ton na leto in bili med petimi največjimi pridelovalkami, v zadnjem desetletju pa se je to število prepolovilo.

Osnova ugandske kuhinje so tako banane (Plantain), manioka in polenta, ki jih kombinirajo z mesnimi enolončnicami ali ribami. Hrana je sveža in okusna, saj se lodži držijo načela "iz vrta na mizo". Pa tudi drugače so namestitve in turistične storitve zelo dobre.

Na safarijih smo videli leve, slone, različne vrste antilop, bivole... v NP Mburo, kjer ni "mačk" pa smo se tudi sprehodili med divjimi svinjami, zebrami in žirafami. Sprehodili smo se tudi po močvirju Bogodi, kjer so nas napadle opice, in zapluli po kanalu Kazinga, kjer se sončijo krokodili, kopajo sloni in hladijo povodni konji. In seveda ptice... Uganda je polna čudovitih ptic. V narodnem parku Kibale smo iskali človeku najbližje sorodnike, šimpanze. Ker smo zaupali naši izvrstni gozdni čuvajki/sledilki, smo zapustili ostale obiskovalce, ki so se s fotoaparati zgrinjali okoli ostarelega, rahlo zdolgočasenega šimpanza, navajenega poziranja. Odpravili smo se globje v gozd, ter bili nagrajeni z zasebno šimpanzjo predstavo, v kateri so med drugim "nastopali": poškodovani samec, ki pleza z eno roko, samička godna za parjenje, ki je hlastno iskala partnerja in mlad šimpanz, z ekshibicionističnimi nagnjenji :-)

Uganda je zanimiva tudi z antropološkega vidika, ob vznožju najvišjega gorovja Rwenzori smo obiskali ljudstvo Bakonzo, kjer nam je vrač napovedal srečo na potovanju, kovač pokazal kako iz odpadnih avtomobilov izdeluje nože, podkve in podobne izdelke, vaški pripovedovalec pa nam je zaupal legendo o izvoru svojega ljudstva. Ob jezeru Bunyonyi smo se podružili s Pigmejci lokalne skupnosti Batwa, preživeli zanimivo uro v debati s srednješolci in obiskali bolnišnico, ki je bila zgrajena s slovensko pomočjo.

Danes ob povratku proti letališču smo se ustavili še na ekvatorju, sedaj pa nas čaka 8 urni let nazaj v Evropo.

Židan pozdrav, MihA

Piše: M A

Magični Peru
Gana, Togo, Benin
Nazaj na seznam