Gorica in Videm: Slikarji 18. stol. med Benetkami in monarhijo

Z dr. Ferdinandom Šerbeljem

Pošlji povpraševanje za to potovanje

Gorica in Videm: Slikarji 18. stol. med Benetkami in monarhijo

Vključuje

Prevoz s turističnim avtobusom, vodstvo umetnostnega zgodovinarja, vstopnici na obe razstavi s strokovnim vodstvom in organizacijo.

Doplačila po želji

Dodatnih doplačil ni.

Razstavi v Gorici in Vidmu

Razstava »Slikarji 18. stoletja med Benetkami in monarhijo« se odvija na dveh lokacijah - v videmskem gradu in palači Attems v Gorici in poudarja osmislitev med območji, ki jih je bilo mogoče zgodovinsko pripisati različnim državnim entitetam. Sedanja Furlanija-Julijska krajina je bila do leta 1797, ko je padla Beneška republika, sporna dežela med Benetkami, ki so izražale svojo nadvlado nad "Patria del Friuli", in habsburškim cesarstvom, ki je obvladovalo Gorico, Trst in sosednjo Slovenijo.

Goriška grofija

Goriška grofija je kmalu postala pomembno križišče za beneške umetnike, ki so se želeli uveljaviti v cesarskih deželah. Primera sta Giulio Quaglio in družina Pacassi, ki se je iz Benetk najprej preselila v Gorico, v drugem desetletju 18. stoletja pa z Giovannijem Pacassijem in kiparjem Pietrom Baratto uspešno razširila svojo dejavnost na Dunaj.

Giambattista Tiepolo

V 18. stoletju so v Vidmu okoli Giambattiste Tiepola, ki je večkrat delal za furlanske naročnike, stopili v ospredje tudi drugi domači furlanski umetniki, ki so bili uspešni prav v Benetkah. Med njimi so bili Sebastiano Bombelli, Nicola Grassi in Luca Carlevarijs, ki so, čeprav so se raje preselili v laguno, še naprej ohranjali stike z domovino. Benečani, ki so prišli v Furlanijo, da bi Tiepolu pomagali pri izpolnjevanju naročil furlanskih mecenov, pa so bili Gian Antonio Guardi, Giambattista Piazzetta, Gaspare Diziani in Francesco Fontebasso. Njihova dela v Furlaniji so bila navdih za lokalne umetnike.

Giulio Quaglio

Študije in raziskave so pokazale, kako je mreža vzajemnih kulturnih odnosov med različnimi območji regije veliko bolj razslojena in diferencirana, kot si mislimo. Celotno stoletje zaznamuje slikar lombardskega porekla Giulio Quaglio, ki se je po približno desetih letih dela v Vidmu, kjer je krasil palače novoimenovanega mestnega plemstva, v začetku 18. stoletja prek Gorice preselil v Ljubljano. Drugi pomemben slikar pa je bil Franc Kavčič, ki se je rodil v Gorici in živel na Dunaju in prav tako delal za plemiške naročnike v Gorici ter na Dunaju. Med tema dvema skrajnostma se nahaja raznolik, a hkrati tudi povezan kontekst, posejan z umetniškimi osebnostmi z najrazličnejšimi ozadji, ki so odločilno prispevali k opredelitvi oblikovnega konglomerata dežele Furlanije-Julijske krajine.

Kuratorji razstav so Liliana Cargnelutti, Vania Gransinigh in Alessandro Quinzi, soavtor razstavnega kataloga pa je tudi dr. Ferdinand Šerbelj.

Program

Odhod iz Ljubljane ob 7. uri. Vožnja po Vipavski dolini v Gorico, mesto, ki se v pisnih dokumentih prvič omenja leta 1001, in ki je bilo na križišču treh kultur: romanske, slovanske in germanske. Ogled prve razstave v palači Attems Petzenstein. Nato vožnja v Videm (Udine), lepo mesto ob vznožju grajskega griča. Od 1238 do 1420 je bilo sedež oglejskih patriarhov, nato pa je prešlo v roke Benetk. V videmskem gradu si bomo ogledali drugo razstavo. Po razstavah bo vodil soavtor razstavnega kataloga dr. Ferdinand Šerbelj. Pozno popoldne vrnitev v Ljubljano.