Počitnice na Cresu

Zajtrk. Vožnja mimo sladkovodnega Vranskega jezera, ki za otoka Cres in Lošinj pomeni življenje - pitno vodo, v Osor. Nekoč je bil Osor eno izmed vodilnih mestnih središč, zato so v starem jedru še vidni ostanki nekdanje slave, še posebej na glavnem trgu, kjer so nekdanja katedrala iz 15. stol, škofijska palača, stara mestna hiša ter druge lepe zgradbe iz 15. in 16. stol., ulice krasi tudi mnogo imenitnih kipov, ki so povezani z glasbo. Nadaljevanje vožnje na Lošinj, otok z bujno vegetacijo in dolgo turistično tradicijo. Obiskali bomo Mali Lošinj, slikovito otoško mestece z bogato pomorsko tradicijo, očarljivim pristaniščem in pisanimi pročelji meščanskih hiš. Sprehodili se bomo po njegovem živahnem središču ter spoznali zgodovino kraja, ki je bil nekoč eno najpomembnejših pomorskih središč na Jadranu. Vrhunec obiska bo ogled edinstvenega Muzeja Apoksiomena, posvečenega izjemnemu antičnemu bronastemu kipu mladega atleta, ki so ga odkrili na morskem dnu v bližini Lošinja. Več kot dva tisoč let stara mojstrovina grške umetnosti prikazuje športnika, ki si po tekmovanju z značilnim strgalom odstranjuje olje in prah s telesa. Kip velja za eno najdragocenejših antičnih najdb v Jadranu, sodobno zasnovan muzej pa obiskovalcem ponuja posebno doživetje umetnosti, arheologije in zgodovine. Po ogledu bo še nekaj prostega časa za sprehod ob obali ali kavo v prijetnem sredozemskem vzdušju. Vrnitev v hotel. Večerja in nočitev.

Zajtrk. Vožnja v pristanišče in dalje na Reko (hrvaško Rijeko), ki jo večinoma poznamo kot največje hrvaško pristanišče in izhodišče za Jadran. Vedno smo prišli, se vkrcali in odpluli. Vendar bi bilo lepo, če si za mesto vzamemo več časa, saj skriva neizmerno kulturno dediščino. V antičnem času se imenuje Tarsatica, od 13. stol. dalje pa se v dokumentih že pojavlja kot Rijeka. Od druge polovice 15. stol., pa vse do druge polovice 18. stol. pripada Habsburžanom, takrat je tudi sestavni del Vojvodine Kranjske. Zaradi močne povezanosti s slovenskim nacionalnim prostorom zasledimo številne Slovence, ki so živeli in delali na Reki, med njimi Primož Trubar, Janez Vajkard Valvasor, Matija Čop, Janez Trdina … Natančno zgodovino bomo spoznavali na sami poti. Ogledali si bomo vse največje reške znamenitosti - naj jih naštejemo le nekaj: nekdanja upravna palača rafinerije sladkorja, živahno pristanišče, palača Ploech, neogotska kapucinska cerkev, Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca, prepolna tržnica - Placa, palača Modello, cerkev Marijinega Vnebovzetja z nagnjenim zvonikom, Stara mestna hiša, ostanki poznoantičnega kastruma, Stara vrata (rimski obok), cerkev sv. Vida oz. katedrala, Sodna palača …Med ogledi si bomo seveda vzeli čas za kavico na Korzu in si hkrati ogledali mestni stolp z uro, ki je simbol mesta. Po kosilu se bomo odpravili na Trsat, grič nad mestom, kamor vodi več kot 550 stopnic - mi se bomo tja odpeljali z avtobusom, če pa bi kdo želel po stopnicah, pa tudi lahko. Na Trsatu bomo obiskali slavno božjepotno baziliko Trsatske oz. Loretske Matere Božje. Z njenim nastankom je povezanih več zgodb, ki jih bomo slišali na poti. V letih 1453-62 jo je dal zgraditi knez Martin Frankopan. Takrat je sem pripeljal tudi frančiškane iz Bosne, ki še vedno upravljajo svetišče. Na Trsat so vedno radi poromali tudi Slovenci. Obiskali bomo tudi trsatsko utrdbo - Trsatski kaštel, katerega nastanek sega v čas Rimljanov. Od tod je tudi lep razgled na Reko in Reški zaliv. Po ogledih vrnitev v Ljubljano.