1. Trst: razstava »Van Gogh« v palači Revoltella
»Van Gogh – največje mojstrovine iz muzeja Kröller Müller« je naslov velike razstave, ki prihaja v palačo Revoltella v Trst. Razstava je posvečena največjemu nizozemskemu postimpresionističnemu slikarju Vincentu van Goghu (1853–1890), ki velja za enega izmed najbolj cenjenih avtorjev zgodovine umetnosti.
V Italijo iz nizozemskega muzeja Kröller Müller prihajajo najlepša van Goghova dela, skozi njegov opus pa bomo spoznali kratko in turbulentno življenje velikega genija, ki je s svojimi kompozicijami in živahnim koloritom že napovedoval ekspresionizem in imel močan vpliv na umetnost v 20. stoletju. Razstava nas bo s petdeset deli popeljala skozi van Goghov slikarski razvoj in nam bodo pobliže odstrla njegov miselni tok.
Slikarstvo je van Gogha zaznamovalo šele v zadnjem desetletju njegovega življenja, ko se je leta 1880 odločil za slikarski poklic. S finančno pomočjo brata Thea je študiral dela Milleta, Daubignyja in Rousseauja, ter sprva upodabljal realistična tihožitja in kmečka opravila na poljih, njegov zgodnji kolorit pa je temnih in težkih barv.
Čuti se vplive haške slikarske šole, ki se je naslanjala predvsem na francoske realiste barbizonske smeri. Stik s francoskimi impresionisti v Parizu leta 1886 je osvobodil van Goghov slog, barve njegovih platen so postale svetlejše, slikarske poteze pa so že napovedovale ekspresionizem. Spoprijateljil se je s Paulom Gauguinom in z njim leta 1888 odpotoval v Arles, kjer je njegov slog popolnoma dozorel.
Obdobje v Arlesu je bilo najbolj plodno, slikal je čudovito okolico vrtov, dreves, sončnic, mostov in ljubkih ulic, v tem času je naslikal tudi veliko portretov.
Duševno vedno slabši in neuravnovešeni van Gogh je zadnji dve leti preživel v stalnem boju s halucinacijami, a s slikanjem ni nikoli prenehal. Njegovo poznejše delo, ko je opustil impresionistične težnje, je bilo zelo pomembno za fauviste, ekspresioniste in sodobno slikarstvo nasploh.
2. Padova: razstava »Claude Monet«
Na razstavi bomo videli več kot petdeset Monetovih mojstrovin, ki jih je izjemoma posodil pariški muzej Marmottan, med njimi so tudi znamenite vodne lilije. Same čudovite impresije!
Claude Monet (1840–1926) je vodilni slikar francoskega impresionizma, slikarske smeri, ki je vzcvetela konec 19. stol. in poudarjala igro svetlobe, barv in posebne slikarske tehnike. Na svojih platnih je z barvami in hitrimi slikarskimi potezami dosegel čudovite kompozicije pri upodabljanju hipno spreminjajoče se atmosfere in stremel k slikanju bežnih impresij. Njegova dela so svetovno znana in cenjena, poznamo jih iz knjig in drugih reprodukcij, na tej razstavi pa bomo imeli priložnost, da si jih ogledamo in v njih zares uživamo.
3. Dunaj: razstava »Paul Gauguin«
Dunajska galerija Kunstforum bo na ogled postavila obsežno retrospektivo del Paula Gauguina - prvo v Avstriji po letu 1960. Razstava spremlja Gauguina od njegovih začetkov kot postimpresionista do pionirske vloge enega od očetov modernizma in zajema vse vidike njegovega ustvarjanja: slikarstvo, grafiko in kiparstvo. Na razstavi bo na ogled več kot 80 del, ki so izposojena iz velikih mednarodnih muzejev in pomembnih zasebnih zbirk.
Gauguin, ki je v šestdesetih letih 19. stoletja odraščal v Parizu kot uspešen bankir, se je za likovno umetnost odločil šele pozno v življenju. Njegove prve razstave skupaj z impresionisti so začele kariero, polno ovir in zavrnitev. Njegovi umetniški vzgibi, osredotočeni na preizpraševanje tradicije in zastarelih navad upodabljanja, so bili usmerjeni v razvoj novega formalnega jezika, ki je utrl pot modernizmu - abstrakciji, fauvizmu in ekspresionizmu. Gauguin je razvil slikarski koncept, ki je od redukcije na površino, ponovnega ovrednotenja barve v smislu oblike in vsebine ter osredotočenosti slikarskega jezika na bistvene stvari, vodil tudi k opredelitvi slike še globoko v 20. stoletje, in ki je v marsičem navdihnil mlajše umetniške generacije.
4. Dunaj, Albertina: razstava »Marc Chagall«
Marc Chagall (1887–1985) sodi med najbolj znane umetnike 20. stoletja, njegov edinstven opus pa obsega dela, ki so nastala že leta 1905 in vse do 80. let 20. stoletja. Rojen v ortodoksni judovski delavski družini in vzgojen v majhnem beloruskem mestu Vitebsk, je umetnik zgodnje otroštvo doživljal na način, ki je vplival nanj vse življenje.
Chagallovi muhasti in poetični slikovni svetovi, ki so nam še tako znani, še vedno navdušujejo in postavljajo vedno nove uganke. Njegovo delo niha med tradicionalnim in avantgardnim, tako glede sloga kot vsebine. Chagall je na podlagi izkušenj z razvojem umetnosti 20. stoletja od primitivizma do kubizma, fauvizma in nadrealizma ustvaril svoj lasten likovni jezik, katerega nezamenljiva značilnost je bistvena kontinuiteta njegovega večplastnega umetniškega izraza.
Osrednje teme materinstva in rojstva, smrti in ljubezni prevladujejo v Chagallovih slikah, ki jih s ponavljanjem umetnik osvetljuje z različnih perspektiv. Navidezna nasprotja in kontrasti v Chagallovih kompozicijah in vizualnih svetovih vidno pričajo o umetnikovem iskanju "logike nelogičnega", s katerim je tradicionalnim slikovnim oblikam dodal psihološko razsežnost.
Razstava v Albertini obsega približno 90 del iz vseh umetnikovih ustvarjalnih obdobij in se osredotoča na njegovo živahno ukvarjanje z najbolj prvinskimi in univerzalnimi življenjskimi temami. Razstava je nastala v sodelovanju med Muzejem Albertina na Dunaju in Kunstsammlung Nordrhein-Westfalen v Düsseldorfu.